Vrhovno sodišče ZDA dovolilo Trumpu ukinitev zaščite za priseljence

Ameriško vrhovno sodišče je v petek sprejelo odločitev z globokimi humanitarnimi posledicami, ko je administraciji predsednika Donalda Trumpa dovolilo, da nemudoma nadaljuje z ukinjanjem programa začasne zakonite zaščite za več kot pol milijona priseljencev. Gre za t.i. program »humanitarne parole«, ki ga je uvedla prejšnja Bidnova administracija za ljudi, ki so bežali pred krizami na Kubi, Haitiju, v Nikaragvi in Venezueli. Ti ljudje, ki so v ZDA bivali in delali zakonito, se zdaj soočajo z neposredno grožnjo izgube statusa in prisilne izselitve.

Sodišče je ugodilo nujni zahtevi ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. S tem je zadržalo predhodno odločitev zvezne okrožne sodnice Indire Talwani iz Massachusettsa, ki je administraciji preprečevala množično ukinitev statusa brez individualne presoje vsakega primera. Vrhovno sodišče svoje odločitve v kratkem sklepu ni obrazložilo, kar je sicer pogosta praksa pri odločanju o nujnih zahtevah.

Sodišče je ugodilo nujni zahtevi ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. FOTO: Stefani Reynolds/AFP

Proti sta glasovali liberalni sodnici Sonia Sotomayor in Ketanji Brown Jackson. Slednja je, kot izpostavlja Politico, v ostrem, osem strani dolgem odklonilnem mnenju zapisala, da je večina sodišča »očitno zgrešila« pri presoji in ni upoštevala »uničujočih posledic tega, da se vladi dovoli nenadno razdiranje življenj in preživetja skoraj pol milijona tujih državljanov, medtem ko njihovi pravni zahtevki še čakajo na odločitev«. Po njenih besedah bo odločitev »omogočila nepotrebno človeško trpljenje«.

Programi »parole« za državljane omenjenih štirih držav (znani kot programi CHNV) so bili uvedeni v letih 2022 in 2023 z namenom, da se nekoliko uredi pritisk na južno mejo ZDA in hkrati ponudi varno zatočišče ljudem v stiski. Upravičenci so morali prestati varnostne preglede in imeti sponzorja v ZDA. Že oktobra lani pa je ministrstvo za domovinsko varnost napovedalo, da se dovoljenja ne bodo podaljševala.

Trumpova administracija je ukinitev teh programov uvrstila med svoje prioritete takoj ob nastopu drugega mandata, ko je predsednik z izvršnim ukazom naročil njihovo končanje. Marca letos je nato ministrica Noem, kot je bilo takrat poročano, uradno preklicala status upravičencem in jim dala le 30 dni časa za odhod. To potezo je nato začasno ustavila sodnica Talwani z argumentom, da zakon zahteva individualno obravnavo prenehanja statusa.

Ti ljudje, ki so v ZDA bivali in delali zakonito, se zdaj soočajo z neposredno grožnjo izgube statusa in prisilne izselitve. FOTO: Nicholas J. De La/Reuters

Generalni pravobranilec D. John Sauer, ki zastopa Trumpovo administracijo, je po poročanju Politica pred vrhovnim sodiščem trdil, da zvezna okrožna sodišča sploh nimajo pristojnosti za presojanje odločitev o programu »parole«, saj da je ta v popolni diskreciji izvršne veje oblasti. Pozval je tudi, naj vrhovno sodišče »popravi nedavni destabilizirajoč trend« odločitev nižjih sodišč, ki blokirajo nacionalne imigracijske politike.

Za približno 532.000 ljudi odločitev pomeni takojšnjo negotovost. Odvetnica Karen Tumlin iz organizacije Justice Action Center je za ameriške medije izjavila, da gre za »največjo tovrstno delegalizacijo v moderni dobi«. Prizadeti posamezniki bodo izgubili delovna dovoljenja in postali tarča za deportacijo. Medtem pa je namestnik vodje osebja Bele hiše Stephen Miller, kot je poročal CNN, odločitev sodišča »proslavil« kot priložnost za deportacijo »osvajalcev«.

Programi »parole« za državljane omenjenih štirih držav (znani kot programi CHNV) so bili uvedeni v letih 2022 in 2023 z namenom, da se nekoliko uredi pritisk na južno mejo ZDA in hkrati ponudi varno zatočišče ljudem v stiski.  FOTO: Leonardo Fernandez Viloria/Reuters

Strokovnjaki in zagovorniki pravic priseljencev, na katere se sklicuje Politico, opozarjajo, da bi lahko administracija sedaj pospešeno uporabila postopke hitrih deportacij, saj ima o prejemnikih »parole« obilo podatkov, vključno z njihovimi naslovi. Kljub temu pa bi lahko množične deportacije sprožile tudi politični odziv, saj imajo mnogi izmed prizadetih sponzorje in družinske člane med ameriškimi državljani, še posebej v politično pomembnih skupnostih na Floridi.