V politiko je vstopila leta 2011, tri leta kasneje je bila drugič izvoljena za poslanko, na volitvah 2018 je s svojo stranko osvojila pet poslanskih mandatov. Potem ko je razkrila, da je SAB prevzel nekaj lokalnih odborov Desusa in 250 njegovih članov, in napovedala, da se bo eksodus iz upokojenske stranke k njim nadaljeval, računa, da bodo na prihodnjih državnozborskih volitvah število poslancev SAB podvojili.

Med najpomembnejšimi dosežki stranke, ki jo vodi, sona svoji spletni strani: pravica do vode, ki je bila v ustavo zapisana na predlog SAB, brezplačni medkrajevni prevoz za starejše od 65 let in preprečitev bankrota Slovenije leta 2013, ko je Alenka Bratušek vodila vlado. Kot infrastrukturna ministrica je zaprla finančno konstrukcijo in začela gradnjo drugega tira, najpomembnejšega infrastrukturnega projekta v državi.
 

Vas aktualni politični trenutek, tudi zaradi protestov, skrbi?

Politični trenutek ni enostaven, povezan je seveda s tem, da leto in pol živimo pod pritiskom. Naše življenje omejuje virus in seveda tudi vlada s svojimi ukrepi, ki zelo nespretno rešuje problem epidemije. Razmere so res zelo zapletene in težke, ljudje so nezadovoljni in samo predčasne volitve bi pomirile situacijo.

Ste slišali za dovtip, da ste štirje prvaki strank, ki ste podpisali povolilni sporazum o sodelovanju, kot Abba; le da ste nekoliko manj uglašeni?

Abba je bila odlična in zelo uspešna glasbena skupina, ki je, kot razumem, znova skupaj. Seveda so bila tudi med njimi razhajanja in tudi v naši koaliciji nismo enakega mnenja glede vsega, a to ni usodno za Slovenijo, saj bomo znali poiskati skupni imenovalec za delo vlade v prihodnjih štirih letih. Slovenijo bomo postavili nazaj na pravo pot!

S posluhom torej nimate težav, kaj pa s spominom in zaupanjem? Pred volitvami leta 2018, ko ste vsi javno zatrjevali, da »z Janšo nikakor ne«, se je z njim na skrivaj dobil Marjan Šarec.

Sporazum o povolilnem sodelovanju smo podpisali zato, da na volitvah zmagamo. Vse štiri stranke nagovarjamo tudi levosredinski del volilnega telesa. Prepričana sem o zmagi pa tudi o tem – da odgovorim na vaše vprašanje –, da smo se vsi iz preteklih napak nekaj naučili in jih zato ne bomo več ponavljali. V politiki se je treba pogovarjati. Ali se bo Marjan Šarec še kdaj dobil z Janezom Janšo, pa je vprašanje zanj. Verjamem, da je bilo za Šarca tudi oblikovanje vlade Janeza Janše po njegovem nepričakovanem odstopu velika šola.

Rangirajte volilni rezultat strank Kula, ki ga pričakujete.

Rangirali nas bodo volivke in volivci. V SAB smo kadrovsko, finančno in programsko na volitve pripravljeni, želeli bi si jih že včeraj, kdo ima ključ v rokah do njih, je pa jasno. Ne verjamem, da bodo predčasne, bi bilo pa za Slovenijo dobro, da bi bile čim prej.

Dejstvo je, da smo se ljudje skozi čas in skozi demokracijo navadili nekega načina življenja in ta način je v zadnjem letu in pol porušen, močno spremenjen. Veliko je omejitev in strogosti in ljudje, predvsem v zahodni Evropi, tega ne sprejemajo, tega ni težko razumeti.

Se bojite list, na katerih bodo župani?

Ne verjamem, da se bodo za nastop na državnozborskih volitvah župani množično odločili. V lokalnem okolju so zagotovo prepoznavni, a ker ne smejo sedeti na dveh stolih, jih veliko na listah strank po mojem mnenju ne bo. Dvoživkam – torej, da se zakon spremeni in bi bili lahko poslanci znova hkrati tudi župani – nisem naklonjena.

SAB ima danes programski kongres. Kaj se spreminja v vašem programu? Napovedujete z njim, da boste postali prva dama slovenskih upokojencev?

Na današnjem kongresu bomo sprejeli temeljni program stranke, ki smo ga naslovili Prihodnost Slovenije, to še ni volilni program. V njem povemo, da je naša stranka socialno-liberalna, jasno definiramo vrednote, ki jih nikoli ne bomo izdali, jasno povemo tudi, kaj je naša dolgoročna vizija države, in na petnajstih področjih definiramo naše ključne cilje. To je osnova, na temelju katere bo SAB rasla še naprej. Smo stranka, ki je že zaznamovala slovensko preteklost, in smo stranka za slovensko prihodnost. Za tem pa pride volilni program.

Se bo ta bolj osredotočil na upokojence?

Že na dvojnih volitvah smo ponudili rešitve tudi za upokojence, a ne le zanje. Uspešna država potrebuje trdno, stabilno in uspešno gospodarstvo, brez katerega se ne da financirati socialne države in pokojnin, nujne so zdrave javne finance in odličen javni servis za ljudi. Prva dama upokojencev sem pa že, a to ne pomeni, da smo upokojenska stranka.

Govorite o javnem servisu za državljane, računsko sodišče pa ugotavlja, da vlade doslej niso bile sposobne zagotoviti niti informacije, koliko dejansko efektivno delajo zdravniki. Nekateri od njih so očitno tudi nadljudje, saj lahko poleg svoje redne službe opravljajo delo še pri več zasebnikih.

Absolutno je to področje treba urediti; strinjam se, da je treba jasno razmejiti javno in zasebno.

Niste pa za to, kar predlaga Levica – ukinitev »dvoživk«?

Najlažje je nekaj predlagati, me pa ob tem skrbi, da bi vsi zdravniki, ki bi se jim prepovedalo delati v zasebnem sektorju, dali odpoved. Nisem a priori proti temu predlogu Levice, je pa treba zagotoviti, da ne bi ob njegovi uresničitvi javni zdravstveni sistem klecnil. Ne znam si namreč predstavljati, kako bi deloval javni zdravstveni sistem, v katerem bi zaradi prepovedi dela pri zasebnikih veliko zdravnikov dalo odpoved – tako bi ga namreč samo ošibili in težave v javnem zdravstvu bi bile le še večje.

Zdravniki sami pa bodo morali dojeti, da na tak način ne gre. To vprašanje je treba absolutno urediti in jasno razmejiti delo, kot je pač urejeno za vse druge. Vsi, ki delajo v javnem sektorju, morajo za delo pri zasebnikih najprej dobiti soglasje delodajalca, in kar je seveda še absolutno nujno – preden gredo delat drugam, morajo opraviti delo v svoji redni službi.

Dogajanje v času covida, ko je zaradi goljufij pri evidentiranju delovnega časa na UKC edini brez službe ostal varnostnik, zdravniki pa so dobili samo opozorila, je nedopustno. Zdravniki bi se morali pogledati v ogledalo in se vprašati, kaj počnejo. Če na tak način izrabljajo sistem, se očitno soočajo z veliko krizo vrednot.

Predsednica SAB  FOTO: Voranc Vogel

Pretreseni smo zaradi protestov in ostrega odziva policije ta teden, a ljudje protestirajo tudi v drugih državah, v katerih so oblasti v boju proti covidu bolj uspešne.

Dejstvo je, da smo se ljudje skozi čas in skozi demokracijo navadili nekega načina življenja in ta način je v zadnjem letu in pol porušen, močno spremenjen. Veliko je omejitev in strogosti in ljudje, predvsem v zahodni Evropi, tega ne sprejemajo, tega ni težko razumeti.

Prepričana sem, da bi v Sloveniji reševanje koronske krize teklo tako uspešno kot v marsikateri drugi evropski državi, če bi se vlada že od začetka, od prvega vala, reševanja in boja z virusom lotila drugače. Ljudem je treba povedati, zakaj so določene stvari nujne, ne pa le groziti in žaliti. To je po mojem mnenju v tem trenutku tisto, kar jih najbolj jezi.

Se vam zdi, da informacij prebivalstvu o nevarnosti covida ni bilo dovolj? S svojo opozicijsko držo ste k razmeram v družbi verjetno pripomogli tudi v opoziciji.

Aktualno obdobje lahko primerjam z letom 2012 in 2013, ko so bili v Sloveniji prav tako množični protesti, ljudje so bili nezadovoljni in v državi je bila velika kriza – s to razliko, da je bil virus takrat finančna kriza. Ko se je vlada zamenjala, so se strasti umirile, pa smo bili v enako težki situaciji in država je bila še vedno pred bankrotom. Krizo smo rešili, a ne z grožnjami in pritiskom.

Glede vloge opozicije pri boju s covidno krizo pa naj povem, da smo v SAB dali veliko predlogov, a niso bili upoštevani, vse naše predloge so povozili. Pri dodatkih za delo v covidnih razmerah smo na primer opozarjali, naj bodo enaki, saj je življenje čistilke, medicinske sestre ali zdravnika enako vredno, in v vladi so šele zdaj prišli do tega. Že ob prvih turističnih bonih smo predlagali, naj ne bodo namenjeni le turizmu, temveč naj se možnost uporabe razširi – vlada je to šele ob drugi izdaji bonov upoštevala in jih je zdaj mogoče uporabiti tudi za kulturo in šport ... V SAB nismo snemali mask pred kamerami, upoštevali smo vse ukrepe. Sama sem dvakrat pozvala Janeza Janšo, da se skupaj posvetujemo, kako se spopasti s covidno krizo, a je bilo brez odziva.
V tem trenutku pa, o tem sem trdno prepričana, aktualna vlada razmer ne more rešiti, ker ji ljudje ne verjamejo več niti tega, da zunaj sije sonce.

Vesela sem, da so nekdanji člani Desusa, ki so prišli k nam, ugotovili, da je SAB tista stranka, v kateri lahko uspešno nadaljujejo svojo politično pot. Pridruževanje se nadaljuje ... Na terenu zaznavam veliko razočaranje nad upokojensko stranko, pa ne govorim le o njihovih nekdanjih članih, ampak tudi o njihovih nekdanjih volivcih.

V začetku septembra ste razkrili, da ste prevzeli pet lokalnih odborov in 250 članov Desusa, in napovedali, da se bo v kratkem takšen eksodus v vašo stranko ponovil. Se je to zgodilo? Prvak Desusa Ljubo Jasnič namreč nadaljnje množične prehode zanika.

Vesela sem, da so nekdanji člani Desusa, ki so prišli k nam, ugotovili, da je SAB tista stranka, v kateri lahko uspešno nadaljujejo svojo politično pot. Po tiskovni konferenci, ki jo omenjate, se nam je pridružilo še veliko članov Desusa in to se še vedno dogaja. Na terenu zaznavam veliko razočaranje nad upokojensko stranko, pa ne govorim le o njihovih nekdanjih članih, ampak tudi o njihovih nekdanjih volivcih.

Krivulja javnomnenjske podpore strankam Kula je stabilna. To je hkrati dobro in slabo. Dobro, ker vam skupna podpora ne pada, slabo, ker ne raste. Kaj je po vašem vzrok za to, da ni preboja pri volilnem telesu, ne glede na napake vlade?

Sloveniji je šlo najbolje, ko sta bila za njo odgovorna LDS in dr. Janez Drnovšek. Seveda so delali tudi napake in vsega niso naredili dobro. Danes se zdi, kot da nam manjka vizije, kot da nimamo več ciljev, ki jih želimo doseči. in kot da nimamo politikov, ki so pripravljeni zavihati rokave in delati za ljudi in državo, ampak samo zase in za svoje koristi. Prepričana sem, da smo v SAB tisti, ki lahko zapolnimo politično praznino, ki je nastala po razpadu LDS. Imamo vizijo, imamo cilje in imamo ljudi, ki so pripravljeni delati za ljudi in državo. Glede na javnomnenjske ankete bomo skupaj štiri stranke opozicije spomladi zmagale na volitvah.

Ne glede na to se lahko zgodi, da morda ne boste mogli sestaviti vlade. Če bo Igor Zorčič res imel novo stranko, vam bo pomagal?

Ne vem, kaj načrtuje Igor Zorčič, v SAB se novih strank zagotovo ne bojimo. Kot sem pa že povedala, nenavadno je, da najprej govori, da je strank preveč, nato pa ustanavlja novo. Tudi stranke Resni.ca se ne bojimo. Verjamem, da bodo ljudje znali presoditi, komu dati svoj glas. Volivke in volivci naj dobro premislijo, koga bodo izbrali in kdo naj pride v parlament. Vsem abstinentom je treba jasno povedati, da tisti, ki ne gredo na volitve, še kako vplivajo na volilni izid.

Pobudo za sklenitev povolilnega sporazuma Marjana Šarca je bilo razumeti kot zaprto za morebitne prišleke, to, kar ste podpisali na koncu, dopušča ob soglasju vseh štirih širitev še s kakšno stranko. Kdo je to predlagal?

Ko smo dobili pobudo, o kateri govorite, smo v SAB jasno povedali, kaj nas v njej moti oziroma kaj si še dodatno želimo. Eden od naših predlogov je bil tudi ta, da pustimo odprta vrata za stranke, ki delijo naše vrednote.

Ob sredinih protestih je zaznati veliko gneva proti vsem političnim strankam, ne le proti vladnim, vprašanje je, kam se bo v političnem smislu skanalizirala ta energija. Zagotovo bi bil zmagovalni slogan novinca v politiki »mi ne znamo krasti«.

Ljudje pogosto kupijo nekaj le na temelju lepih besed, čeprav dejansko ne poznajo vsebine. Dejstvo je, da se je le malo novih strank, tako imenovanih novih obrazov v politiki, dolgoročno obdržalo. Stranka SAB ni novost v političnem prostoru, tudi ni stranka za en mandat, kot jih je bilo kar nekaj v slovenski politični zgodovini. Apeliram na državljane, naj gredo na volitve in naj poslušajo, kaj jim govorimo politiki, preverijo, kaj smo že naredili, in nato presodijo, kdo je vreden njihovega zaupanja in zakaj.

Volilna udeležba v Nemčiji je bila 76-odstotna, razmišljate kdaj, kako bi kaj takšnega dosegli pri nas?

V Nemčiji je kar 40 odstotkov upravičencev volilo po pošti, pri nas je to mogoče le, če si tisti dan v tujini. V Sloveniji bi bili pri volitvah po pošti zagotovo problem stroški, so pa takšne volitve morda način, da jih ljudem približamo, če že ne zmoremo izpeljati e-volitev. Referendum o zakonu o vodi je pokazal, da se da povišati volilno udeležbo, je pa analiza pokazala, da so rezultat dejansko odločili starejši, torej tisti, ki se tudi tradicionalno udeležujejo volitev v večji meri kot mladi. V njih je očitno še vedno zavedanje, da je to pravica in hkrati dolžnost.

Pomembne so seveda tudi teme, ki jih politiki naslavljamo pred volitvami, tokrat bodo to zagotovo okolje, mladi, zdravje in znanje ter seveda upokojenci. Želela bi si, da mladi spoznajo, da so volitve pomembne, saj gre na njih predvsem za odločanje glede njihove prihodnosti.

Vlada je v javnih financah povzročila katastrofo in strukturne probleme. Kar je naredila vlada Janeza Janše, zna vsak – iti na banko in s sposojenim denarjem nakupovat. V naslednjih letih nas čakajo težki časi, delo naslednje vlade bo težko, ker bo treba plačati oziroma vračati zapitke te vlade. To je ljudem treba povedati še pred volitvami.

Kako bi odgovorili tistim upokojencem, ki pravijo, da nihče ni naredil več za njih, kot je aktualna vlada?

Dejstvo je, da je sedanja vlada v javnih financah povzročila katastrofo in strukturne probleme, Slovenija je zadolžena kot še nikoli. Kar je naredila vlada Janeza Janše, zna pravzaprav vsak – iti na banko in s sposojenim denarjem nakupovat. Prišel pa bo čas, ko bo treba to, kar je sposojeno, vračati. Zdrave javne finance so temelj uspešne države. V naslednjih letih nas čakajo težki časi, delo naslednje vlade bo težko, ker bo treba plačati oziroma vračati zapitke te vlade. To je ljudem treba povedati še pred volitvami.

Ste tudi vi slišali, da aktualnega finančnega ministra zaradi strukturnih težav proračuna ne boli glava, ker se po volitvah počasi odpravlja v pokoj?

Tega nisem slišala, bi pa – poznavajoč gospoda Andreja Širclja – od njega pričakovala več. Da se bo bolj postavil po robu. Seveda mora država v krizi pomagati, vlada predvsem, tudi upokojencem, v bistvu deli bonbončke, sistemskega pa ni naredila pravzaprav ničesar. Najbolj zbuja skrb, da imamo ob tako visoki gospodarski rasti tako visok proračunski primanjkljaj in javni dolg. To je v nasprotju z ekonomsko teorijo, ki pravi, da mora biti proračunska politika proticiklična. Ni države v Evropi, ki bi tako ravnala, in bojim se, da bomo potrebovali še desetletja, da pridemo nazaj na zeleno vejo.

Ampak vlada očitno ne dela vsega narobe, če je avgustovska stopnja anketne brezposelnosti le 3,9-odstotna, gospodarska rast pa nad pričakovanji?

Državo so enormno zadolžili, slovenski dolg bo letos presegel 40 milijard evrov, to je zgodovinsko visoko. Kot sem rekla, je spodbujanje z ukrepi iz protikoronskih paketov korak v pravo smer, zato tudi SAB pri glasovanju ni bila proti. Obstaja pa možnost, da bodo po umiku teh vzpodbud razmere močno spremenjene, saj še vedno v gospodarstvo usmerjamo veliko javnega denarja. Se ob tem morda del gospodarstva že tudi pregreva? Na drugi strani pa je vrsta dejavnosti, v katerih pravijo, da imajo od 30 do 40 odstotkov manj prometa, kot so ga imeli leta 2019. Kaj bo z njimi po umiku državnih spodbud?
Vlada, ki takšno zaposlenost vzdržuje umetno, si pripenja zasluge za visoko gospodarsko rast, noče pa slišati, da se z virusom najslabše spopadamo, in za to, kar so povsem zavozili, želijo okriviti druge, opozicijo in ljudi, ki da ne spoštujejo ukrepov.

Andraž Zorko iz Valicona opozarja, da Janez Janša morda ni najslabše, kar se lahko zgodi opoziciji po volitvah, ker ni jasno, v kaj oziroma h komu se bo preusmerila politična energija protestov.

Bolj bi se ukvarjala s tem, kaj je slabo za državo, in ne s tem, kaj je slabo za opozicijo. Kar ste zdaj rekli, naj se vprašajo volivci, preden izpolnijo volilni listič – nekateri pobudniki protestov zagotovo niso ljudje, ki bi bili vredni vstopa v parlament. Si želimo v njem ljudi, ki žalijo, pljuvajo, razbijajo?