Evropska unija ostaja to, kar je: Evropa bankirjev, trgov, denarja, dolgov, obresti.

Galerija
Zgodovina iz časa renesančnih Firenc je relevantna še danes: trupla so anonimno pokopavali v skupnih jamah, podobno so tačas množična grobišča na otoku Hart v New Yorku. Foto: Reuters
Ne vemo veliko o tem, kaj se je zgodilo, ko so Firence poleti 1631 po šestih mesecih ukinile karanteno, ki so jo uvedli zaradi bubonske kuge. O ekonomskih učinkih pandemije za severno Italijo in italijanska mesta ni natančnih podatkov. Toda zgodovinarji in ekonomisti vedo, da so bile posledice, ki so prizadele Evropo, najhujše za Italijo. Začel se je njen ekonomski zaton, ki je trajal celotno 17. stoletje.
Preberite še
Tulipani in krizanteme
Čeprav so gospodarske težave, z brezposelnostjo in lakoto vred, zaznamovale že desetletja pred kugo – največja kriza je pestila tekstilno industrijo in Firence so bile njen center –, je bila epidemija tista, ki je sprožila ekonomski propad severne Italije, ugotavlja profesor italijanske renesančne zgodovine John Henderson. Specialist s kolidža ...