V nadaljevanju preberite:
Čeprav ni šlo za formalni meddržavni sporazum, je bila listina izredno pomemben dokument. V njej sta se zavzela za uničenje nacizma in fašizma ter podala svoj pogled na čezatlantske odnose in svetovno ureditev po drugi svetovni vojni.
Atlantska listina je dejansko bila podlaga za vzpostavitev sveta (sistem OZN, sistem iz Bretton Woodsa itd.), s katerim smo živeli vse do danes. Dober mesec kasneje so na konferenci v Londonu k listini pristopile še Belgija, Češkoslovaška, Grčija, kraljevina Jugoslavija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Sovjetska zveza in Svobodna Francija. Kasneje so jo podprle še Avstralija, Dominikanska republika, Gvatemala, Haiti, Honduras, Indija, Južna Afrika, Kanada, Kitajska, Kostarika, Kuba, Nikaragva, Nova Zelandija, Panama in Salvador. Vse so 1. januarja 1942 na tej podlagi podpisale deklaracijo Združenih narodov.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo že za 29,99€ 14,99€!
NAROČITE