V nadaljevanju preberite:

Tržačani na svetovnih prvenstvih navijajo za italijansko reprezentanco in jih gane, kadar slišijo bersaljersko fanfaro, vedo pa, čeprav podzavestno, da je njihova zgodovina dosti bolj zapletena od tega, kar navaja njihova osebna izkaznica. Zavedajo se, da se jim zadostuje ozreti v preteklost le za tri ali štiri rodove, in že ugotovijo, da so Grki, Avstrijci, Slovenci, Hrvati, Madžari.

Znano jim je, da je bilo to mesto terezijansko, napoleonsko, avstro-ogrsko, fašistično, za hip tudi titovsko, nato pa lep čas ameriško. Vedo, da je telefonski imenik poln priimkov Bevilacqua, ki so se imenovali Vodopivec, Gianellijev, ki so se pisali Janežič, Fabbrettov, ki so bili Kovačiči, in da biti Italijan v Trstu pomeni tudi to, da vsega tega ne pozabiš.