V nadaljevanju preberite:

Zadnjih deset let je bilo najtoplejših v zgodovini meritev, za prihodnost ne kaže nič bolje. Svetovne temperature bi lahko v naslednjih petih letih prvič dosegle skoraj dve stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo, napoveduje Svetovna meteorološka organizacija. To bi povzročilo velik izpad pridelka, ekstremni vročini pa bi bila izpostavljena več kot tretjina svetovnega prebivalstva.

S podnebnim segrevanjem so povezana številna katastrofalna tveganja. Eno od njih, ki bi lahko Evropo – paradoksalno – hitro pahnilo v novo ledeno dobo, je kolaps oziroma razpad atlantske meridionalne cirkulacije (AMOC), ki (trenutno še) ogreva sever Evrope.

S fizikalnim oceanografom in filozofom Matjažem Ličerjem smo se pogovarjali, zakaj bi se bilo treba pripraviti tudi na ekstremne scenarije podnebnih sprememb, ki imajo sicer majhno verjetnost, o povezavi med podnebnimi spremembami in krizo politične reprezentacije, pasteh tehnološkega optimizma in o tem, zakaj še ni opustil upanja, da so mogoče spremembe na bolje.