Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Narod skoraj vsak ima junake

Streljanje privržencev Osvobodilne fronte v gozdu pri Turjaku še danes po 75 letih buri duhove. Le kdo je tako globoko sovražil, da je tik pred koncem vojne poslal v smrt 29 sonarodnjakov?
Zoran, Ostoj, Branimir in dr. Boris, sinovi dr. Henrika Tume, v zaporu, 2. april 1945 Foto družinski arhiv
Zoran, Ostoj, Branimir in dr. Boris, sinovi dr. Henrika Tume, v zaporu, 2. april 1945 Foto družinski arhiv
Matija Tuma
2. 5. 2020 | 06:00
17:49
Četrtega maja 1945 je bilo v zgodnjih jutranjih urah v gozdu Veliko Smrečje pri Turjaku ustreljenih 29 privržencev Osvobodilne fronte (OF) in njihova trupla vržena v opuščene volčje jame. Brez obtožbe in brez obsodbe! Iz gozda so se še slišali streli pušk, v daljavi pa že zamolklo grmenje topov zmagovite partizanske vojske, ki se je bližala Ljubljani. Vojna z nemškim okupatorjem je bila praktično končana, še zdaleč pa ni bila končana bratomorna vojna med Slovenci različnega političnega prepričanja. Velik krvni davek je plačala tudi družina Tuma, na Turjaku sta bila namreč ustreljena dr. Boris in Zoran, sinova dr. Henrika Tume (1858–1935) in solastnika podjetja Bratje Tuma. V cvetu mladosti je življenje v turjaškem gozdu izgubila tudi Neda Geržinič (1918–1945), Henrikova ...

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine