Le lepo ni dovolj, krasno okolje ne zadovolji nujno državljanov: zato na Portugalskem – kjer prijetno božajo vreme, hrana, urbano in ruralno, prijazni odnosi pa še nogomet, fado in Fatima – ljudje niso zelo zadovoljni. Drugače, po globalnem indeksu sreče so med manj srečnimi Evropejci.
Galerija
Prizor iz Lizbone Foto Mimi Podkrižnik
Kako bi potem lahko presenečalo, da redno in v valih celo množično zapuščajo pirenejski rob, medtem pa se nekateri tujci zatekajo vanj ... Migracije so zgovoren portret vsake družbe. Odhode in prihode po portugalsko na Universidade NOVA de Lisboa sociološko preučuje Paula Reis.
Portugalska je družba večnega odhajanja in prihajanja, mar ne? Na neki način ste »naredili svet«, saj kdo pa ne ve za pomorske raziskovalce, kot je bil v 15. stoletju Vasco da Gama, in tudi v obratno smer je veliko »prometa«. Ljudje prihajajo na rob Pirenejev, recimo, iz nekdanjih kolonij.
Tokove zaznavamo v obe smeri. Portugalci odhajamo zdoma, a tudi tujci prihajajo k nam. Prihodi so po večini povezani s kolonialističnimi razmerji, ki smo jih vzpostavili z več državami. Ob koncu imperija in kolonialnih vojn, ...
Komentarji