V nadaljevanju preberite:

Namen tega prispevka je večplasten – od tega, kako »nepomembna« iznajdba, kot je asimetrična kriptografija, odločilno vpliva na globalno kibernetsko varnost, do aktualnih temeljnih etičnih premis v znanosti – »viteštvo« v znanosti, da ali ne, in kadar da, do kod? Načeloma staro vprašanje, a v radikalno drugačnem kontekstu.

In kje so potem meje viteških idealov v znanosti? Koliko se znanstvenim (etičnim) idealom lahko prepustimo, na kateri točki pa njihov trk s trdimi dejstvi narekuje, da jih omejimo?

Praktično ni točke v naboru kritičnih infrastruktur, ki ne bi bile odvisne od te tehnologije. Pa če začnemo z najnižjimi nivoji kritičnih infrastruktur, kjer so elektroenergetski sistemi, prek sistemov preskrbe z vodo pa vse do najvišjih nivojev kritičnih infrastruktur, kamor sodi finančni sektor. Ta postaja tudi vsebinsko digitalen, saj je na vidiku splavljenje uradnih kriptovalut, kot je digitalni evro.