Po srhljivi ruski ruleti bodo zdaj videli še Moskvo
Zagorelo je nebo nad Hrvaško, ob prvi uvrstitvi v polfinale po 20 letih naši sosedi več ne obžalujejo izbora selektorja Dalića
Odpri galerijo
Luka Modrić je proslavil zmago s sinom Ivanom in hčerko Emo, desno strelec dveh golov (v podaljšku in pri streljanju enajstmetrovk) Domagoj Vida.
Foto AFP
Zagreb – Hrvaški nogometaši so pripravili rojakom še en triler in po Danski tudi Rusijo izločili po streljanju enajstmetrovk, po novem zmagovitem strelu Ivana Rakitića pa so doživeli še večjo katarzo. Zajela je vsa hrvaška mesta, gorelo je nebo nad celotno državo, stari in mladi so navdušeno rajali do jutra. »Vzeli so nam še deset let življenja, a je bilo vredno,« so enotno ocenili.
Moskva, Hrvati prihajajo ... Dragi Angleži, kako lepo vas je spet videti ... Padli bodo tudi Otočani, svetovni prvaki bomo ... Tako so hrvaški mediji tekmovali, kdo bo z bolj optimističnimi naslovi pospremil prvo uvrstitev ognjevitih nogometašev v polfinale SP po 20 letih. Junak množic je postal tudi selektor Zlatko Dalić, ki je prevzel krmilo reprezentance 7. oktobra lani, večina njegovih rojakov pa še vedno ugiba, koga je vodil v domovini (Varteks, Rijeko in Slaven Belupo op. p.) in ali je po sezoni na klopi Dinama iz Tirane deloval na Daljnem ali Bližnjem vzhodu. V Rusiji je imel rezervirano vlogo žrtvenega jagnja, a je poskrbel za veselice v Kaliningradu, Rostovu na Donu, Sočiju in dvakrat v Nižnjem Novgorodu. Po peti zaporedni zmagi je mirno zagotovil, da bi bil že kar greh izpasti, potem so številni veliki »frajerji« morali domov, ostala pa so kompaktna moštva. Zdaj bo v sredinem polfinalnem dvoboju z Anglijo okusil še Moskvo, morda tudi štiri dni pozneje v velikem finalu.
V evforično vzdušje se je dejavno vključila tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je tekmo spremljala v častni loži, a v reprezentančnem dresu, in si ob vsakem golu izmenjala čestitke s predsednikom ruske vlade Dmitrijem Medvedevom. Strinjala se je, da je med njenimi ljubljenci na igrišču kar nekaj kandidatov za novega obrambnega ministra, predvsem vratar Danijel Subašić, saj je ob desetih dosedanjih enajstmetrovkah klonil le v polovici primerov. Po veliki zmagi je z nogometaši skakala in prepevala v slačilnici ter priznala, da v Rusiji še posebej stiska pesti za kapetana moštva Luko Modrića. Upravičeno, saj ga je FIFA razglasila za najboljšega nogometaša dvoboja z Rusijo.
»Presrečni smo in upam, da se bodo sanje nadaljevale. V prvem polčasu smo resda igrali krčevito, zato pa smo bili po vstopu še enega zveznega nogometaša odlični v nadaljevanju in si prislužili obilo priložnosti. Škoda bi bila, če ne bi videli Moskve, vendar ne bo ostalo pri tem. Želimo in zmoremo še več. Videti moramo, v kakšnem stanju so naši poškodovani igralci in so pripraviti na Angleže. Z njimi imamo nekaj neporavnanih računov (v kvalifikacijah za SP 2010 so izgubili z 1:4 in 1:5 op. p.) odlikujeta pa jih čvrsta zasedba in cela vrsta izjemnih posameznikov. Po robu se jim moramo postaviti z igro iz drugega polčasa proti Rusiji in paziti na njihove akcije po prekinitvah,« je zagotovil Modrić, ki je z madridskim Realom osvojil štiri lovorike v ligi prvakov v zadnjih petih sezonah. Na podvig s hrvaško reprezentanco pa čaka od otroški dni. Ko je bil star 12 let, je navdušeno spremljal njeno osvojitev 3. mesta na SP 1998.
Takrat je bil s šestimi goli prvi strelec prvenstva Davor Šuker, zdaj predsednik hrvaške zveze, ki je v soboto zapustil štadion z žogo pod pazduho. Za spomin. »Ni mi bilo lahko v suknjiču in s kravato. Raje bi bil v kratkih hlačah ter s prijatelji gledal tekmo ob pici in pivu. V očeh naših fantov vidim, da so dobro pripravljeni. Doslej je bilo veliko presenečenj in za nas je dobro, da so izpadli številni favoriti. Ne zato, ker so si želeli, ampak ker so vložili premalo truda,« je poudaril Šuker in ob vprašanju v slovenščini, ali je letošnji rod boljši od njegovega, šegavo odvrnil: »Ne razumem dobro vprašanja ...«
Moskva, Hrvati prihajajo ... Dragi Angleži, kako lepo vas je spet videti ... Padli bodo tudi Otočani, svetovni prvaki bomo ... Tako so hrvaški mediji tekmovali, kdo bo z bolj optimističnimi naslovi pospremil prvo uvrstitev ognjevitih nogometašev v polfinale SP po 20 letih. Junak množic je postal tudi selektor Zlatko Dalić, ki je prevzel krmilo reprezentance 7. oktobra lani, večina njegovih rojakov pa še vedno ugiba, koga je vodil v domovini (Varteks, Rijeko in Slaven Belupo op. p.) in ali je po sezoni na klopi Dinama iz Tirane deloval na Daljnem ali Bližnjem vzhodu. V Rusiji je imel rezervirano vlogo žrtvenega jagnja, a je poskrbel za veselice v Kaliningradu, Rostovu na Donu, Sočiju in dvakrat v Nižnjem Novgorodu. Po peti zaporedni zmagi je mirno zagotovil, da bi bil že kar greh izpasti, potem so številni veliki »frajerji« morali domov, ostala pa so kompaktna moštva. Zdaj bo v sredinem polfinalnem dvoboju z Anglijo okusil še Moskvo, morda tudi štiri dni pozneje v velikem finalu.
V evforično vzdušje se je dejavno vključila tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je tekmo spremljala v častni loži, a v reprezentančnem dresu, in si ob vsakem golu izmenjala čestitke s predsednikom ruske vlade Dmitrijem Medvedevom. Strinjala se je, da je med njenimi ljubljenci na igrišču kar nekaj kandidatov za novega obrambnega ministra, predvsem vratar Danijel Subašić, saj je ob desetih dosedanjih enajstmetrovkah klonil le v polovici primerov. Po veliki zmagi je z nogometaši skakala in prepevala v slačilnici ter priznala, da v Rusiji še posebej stiska pesti za kapetana moštva Luko Modrića. Upravičeno, saj ga je FIFA razglasila za najboljšega nogometaša dvoboja z Rusijo.
- Hrvaška je tako kot Dansko tudi Rusijo izločila z 11-metrovkami.
- Po splošnem slavju vse več navijačev verjame v osvojitev naslova.
- Zlatko Dalić od žrtvenega jagnja napredoval med velike junake.
Neporavnani računi z Angleži
»Presrečni smo in upam, da se bodo sanje nadaljevale. V prvem polčasu smo resda igrali krčevito, zato pa smo bili po vstopu še enega zveznega nogometaša odlični v nadaljevanju in si prislužili obilo priložnosti. Škoda bi bila, če ne bi videli Moskve, vendar ne bo ostalo pri tem. Želimo in zmoremo še več. Videti moramo, v kakšnem stanju so naši poškodovani igralci in so pripraviti na Angleže. Z njimi imamo nekaj neporavnanih računov (v kvalifikacijah za SP 2010 so izgubili z 1:4 in 1:5 op. p.) odlikujeta pa jih čvrsta zasedba in cela vrsta izjemnih posameznikov. Po robu se jim moramo postaviti z igro iz drugega polčasa proti Rusiji in paziti na njihove akcije po prekinitvah,« je zagotovil Modrić, ki je z madridskim Realom osvojil štiri lovorike v ligi prvakov v zadnjih petih sezonah. Na podvig s hrvaško reprezentanco pa čaka od otroški dni. Ko je bil star 12 let, je navdušeno spremljal njeno osvojitev 3. mesta na SP 1998.
Takrat je bil s šestimi goli prvi strelec prvenstva Davor Šuker, zdaj predsednik hrvaške zveze, ki je v soboto zapustil štadion z žogo pod pazduho. Za spomin. »Ni mi bilo lahko v suknjiču in s kravato. Raje bi bil v kratkih hlačah ter s prijatelji gledal tekmo ob pici in pivu. V očeh naših fantov vidim, da so dobro pripravljeni. Doslej je bilo veliko presenečenj in za nas je dobro, da so izpadli številni favoriti. Ne zato, ker so si želeli, ampak ker so vložili premalo truda,« je poudaril Šuker in ob vprašanju v slovenščini, ali je letošnji rod boljši od njegovega, šegavo odvrnil: »Ne razumem dobro vprašanja ...«
