Od pravljice do tragedije
Obudili smo spomin na SP na Japonskem in v Južni Koreji 2002 s slovensko nogometno reprezentanco in incident med Zahovićem in Katancem.
Odpri galerijo
Na SP 2002 se je zgodil incident vseh incidentov in Zlatko Zahović je moral predčasno zapustiti Južno Korejo. FOTO: Igor Zaplatil
Korejska zgodba je imela kvalifikacijsko pravljično poglavje, a tudi prvi obris incidenta vseh incidentov: na generalki med Slovenijo in Gano je selektor Srečko Katanec zamenjal Zlatka Zahovića, čeprav naj bi bil njun dogovor tak, da Zlatko igra vso tekmo. Kakor koli že, po enotedenskih pripravah na Japonskem v Mimasaki se je slovenska odprava nastanila na južnokorejskem otoku Džedžuju. Izhodišče je bilo odlično, če bi Slovenci osvojili drugo mesto v skupini, na katero so potihem upali, bi prvo tekmo osmine finala igrali v Seogvipu na Džedžuju – z Nemci.
Prva ovira v Gvangdžuju, mestu na južnem delu korejskega polotoka, je bila Španija. Dvoboj ni ponudil presenečenj: Španija je narekovala igro in zabila tik pred odmorom. Naši so bili nenevarni, a so čakali svoje najmočnejše orožje – prekinitev. V 64. minuti je sledil šok. Katanec je – ne posebno navdihnjenega – Zahovića, prvovrstnega eksekutorja in izvajalca prostih strelov, zamenjal z Milenkom Ačimovićem. Videz na igrišču je bil všečen, Slovenija je oživela, a je bila precej bolj ranljiva. Španija je najprej povišala prednost, kmalu zatrepetala po prvem slovenskem golu na SP Sebastjana Cimerotića, na koncu pa je z rahlo sodniško pomočjo potrdila zmago z bele točke.
Posledice poraza so bile za slovenski tabor katastrofalne. Po nekaj dneh prepirov, uhajanja informacij, Katančevih solzah, Zahovićevem čustvenem odgovoru, polnem obtožb na selektorjev račun in tudi na račun vodstva NZS, ter končnem epilogu – kazni za najboljšega slovenskega strelca Zahovića z izključitvijo iz moštva – se je Slovenija znašla na kolenih in razdeljena na dva tabora.
Drugi dvoboj v Daeguju z Južno Afriko je še dajal upanje, da bi bilo mogoče tudi s skrhanimi odnosi skrpati pozitiven izid, s čimer bi Slovenija ohranila možnost, da v zadnji tekmi odloča o svoji usodi. Računica pa se ni izšla. Tekma z vrsto selektorjevih neposrečenih kadrovskih in taktičnih zmot je prinesla še drugi poraz in Katančevo izključitev.
Zadnje dejanje v Seogvipu na Džedžuju s Paragvajem je bilo že pošteno »nebodigatreba«. Po vseh dogodivščinah je prevladovalo malodušje. Nogometaši so sicer še poskusili stisniti zobe, izpeljati še zadnjo veličastno predstavo, a ni in ni šlo. Paragvaj je bil boljši, čeprav je od 22. minute igral z desetimi možmi. V 81. minuti je bil izključen še Nastja Čeh.
Prva ovira v Gvangdžuju, mestu na južnem delu korejskega polotoka, je bila Španija. Dvoboj ni ponudil presenečenj: Španija je narekovala igro in zabila tik pred odmorom. Naši so bili nenevarni, a so čakali svoje najmočnejše orožje – prekinitev. V 64. minuti je sledil šok. Katanec je – ne posebno navdihnjenega – Zahovića, prvovrstnega eksekutorja in izvajalca prostih strelov, zamenjal z Milenkom Ačimovićem. Videz na igrišču je bil všečen, Slovenija je oživela, a je bila precej bolj ranljiva. Španija je najprej povišala prednost, kmalu zatrepetala po prvem slovenskem golu na SP Sebastjana Cimerotića, na koncu pa je z rahlo sodniško pomočjo potrdila zmago z bele točke.
Prepiri, uhajanje informacij, solze ...
Posledice poraza so bile za slovenski tabor katastrofalne. Po nekaj dneh prepirov, uhajanja informacij, Katančevih solzah, Zahovićevem čustvenem odgovoru, polnem obtožb na selektorjev račun in tudi na račun vodstva NZS, ter končnem epilogu – kazni za najboljšega slovenskega strelca Zahovića z izključitvijo iz moštva – se je Slovenija znašla na kolenih in razdeljena na dva tabora.
Drugi dvoboj v Daeguju z Južno Afriko je še dajal upanje, da bi bilo mogoče tudi s skrhanimi odnosi skrpati pozitiven izid, s čimer bi Slovenija ohranila možnost, da v zadnji tekmi odloča o svoji usodi. Računica pa se ni izšla. Tekma z vrsto selektorjevih neposrečenih kadrovskih in taktičnih zmot je prinesla še drugi poraz in Katančevo izključitev.
Zadnje dejanje v Seogvipu na Džedžuju s Paragvajem je bilo že pošteno »nebodigatreba«. Po vseh dogodivščinah je prevladovalo malodušje. Nogometaši so sicer še poskusili stisniti zobe, izpeljati še zadnjo veličastno predstavo, a ni in ni šlo. Paragvaj je bil boljši, čeprav je od 22. minute igral z desetimi možmi. V 81. minuti je bil izključen še Nastja Čeh.
