Oblak in Buffon izpustila vratarski festival
Po dramatičnih tekmah osmine finala najbolj častijo tiste, ki so preprečevali gole, torej junake s številko 1.
Odpri galerijo
Danijel Subašić pod dresom nosi majico v spomin na pokojnega prijatelja. Foto Damir Sagolj/Reuters
Ljubljana – Svetovno prvenstvo morda ni bilo najbolj uvidevno do največjih svetovnih nogometnih zvezdnikov, tako Lionel Messi kot Cristiano Ronaldo ga že spremljata z domačega naslonjača, zato pa je Rusija 2018 v ospredje porinila kopico junakov iz ozadja. Tiste, ki na dresu nosijo številko 1.
Jan Oblak in Gigi Buffon sodita med najboljše vratarje na svetu, a ju ni na mundialu, njuni reprezentanci, Slovenija in Italija, sta bili pač preslabi v kvalifikacijah. Zato pa v soju žarometov blestijo številni njuni stanovski kolegi. V treh deželah, ki so si uvrstitev v četrtfinale zagotovile po izvajanju enajstmetrovk, Rusiji, Hrvaški in Angliji, te dni bolj kot tiste, ki so zabijali gole, častijo tiste, ki so jih preprečevali. Najbolj »svež« med njimi je Jordan Pickford, po Davidu Seamanu leta 1998 prvi angleški vratar, ki je ob izvajanju enajstmetrovk na izločilni tekmi velikega tekmovanja zaustavil tekmečev strel. Za Angleže so bili vmes streli z bele točke usodni tako na SP 2006 kot na EP 2012, zato ni čudno, da je navdušenje nad 24-letnim vratarjem Evertona tako veliko.
Potem ko je zaustavil strel Carlosa Bacce in Anglijo obdržal pri življenju, se je moral marsikdo ugrizniti v jezik. Tudi dolgoletni trener Arsenala Arsene Wenger, ki je Pickforda izpostavil kot najšibkejši angleški člen. »Vse ekipe, ki so osvojile naslov svetovnih prvakov, so imele v svojih vrstah velike, izjemne vratarje. Pickford bo morda nekoč postal takšen, a ta čas nima še potrebnih izkušenj in Anglija bo morda morala plačati za to,« je povedal sloviti Francoz, Pickforda pa je na muho vzel tudi belgijski kolega Thibaut Courtois. Ta je gol soigralca Adnana Januzaja za zmago Belgije nad Anglijo pripisal Pickfordu oziroma njegovi (pre)nizki rasti za ta igralni položaj – 185 cm. Belgijec iz Chelseaja je še vedno bolj zveneče ime in je kar 14 centimetrov višji, toda ta čas med vratarske »velikane« v Rusiji sodi Pickford.
Prav tako ruski junak proti Španiji Igor Akinfejev in hrvaški Danijel Subašić, ki je v osmini finala proti Danski dobil enega od najbolj spektakularnih vratarskih dvobojev v zgodovini SP. Tako Kasper Schmeichel kot on sta ubranila po tri enajstmetrovke, Danec je svojo ekipo obdržal pri življenju, ko je v podaljšku ubranil kazenski strel Luke Modrića, Hrvat pa je bil nato v seriji po pet enajstmetrovk uspešnejši s 3:2. Hrvaški vratar Monaca je tako prvi ponovil dosežek Portugalca Ricarda, ki je v četrtfinalu SP v Nemčiji leta 2006 ubranil tri angleške strele.
Bolj kot to je svet navdušilo njegovo veliko srce in spomin na prijatelja in soigralca Hrvoja Čustića, ki je tragično umrl za posledicami udarca z glavo v betonski zid med ligaško tekmo med Zadrom in Cibalio leta 2008. »Za vedno – kje si zdaj, moj angel«, piše pod Čustićevo fotografijo na majici, ki jo Subašić pod dresom nosi na vsaki tekmi. Mundial v Rusiji je bil doslej festival odličnih vratarjev in njihovih zgodb, tisti, za katere mislimo, da so najboljši, pa so doma.
Jan Oblak in Gigi Buffon sodita med najboljše vratarje na svetu, a ju ni na mundialu, njuni reprezentanci, Slovenija in Italija, sta bili pač preslabi v kvalifikacijah. Zato pa v soju žarometov blestijo številni njuni stanovski kolegi. V treh deželah, ki so si uvrstitev v četrtfinale zagotovile po izvajanju enajstmetrovk, Rusiji, Hrvaški in Angliji, te dni bolj kot tiste, ki so zabijali gole, častijo tiste, ki so jih preprečevali. Najbolj »svež« med njimi je Jordan Pickford, po Davidu Seamanu leta 1998 prvi angleški vratar, ki je ob izvajanju enajstmetrovk na izločilni tekmi velikega tekmovanja zaustavil tekmečev strel. Za Angleže so bili vmes streli z bele točke usodni tako na SP 2006 kot na EP 2012, zato ni čudno, da je navdušenje nad 24-letnim vratarjem Evertona tako veliko.
Jordan Pickford je po Davidu Seamanu leta 1998 prvi angleški vratar, ki je ob izvajanju enajstmetrovk na izločilni tekmi velikega tekmovanja zaustavil tekmečev strel. Foto Kai Pfaffenbach/Reuters
Potem ko je zaustavil strel Carlosa Bacce in Anglijo obdržal pri življenju, se je moral marsikdo ugrizniti v jezik. Tudi dolgoletni trener Arsenala Arsene Wenger, ki je Pickforda izpostavil kot najšibkejši angleški člen. »Vse ekipe, ki so osvojile naslov svetovnih prvakov, so imele v svojih vrstah velike, izjemne vratarje. Pickford bo morda nekoč postal takšen, a ta čas nima še potrebnih izkušenj in Anglija bo morda morala plačati za to,« je povedal sloviti Francoz, Pickforda pa je na muho vzel tudi belgijski kolega Thibaut Courtois. Ta je gol soigralca Adnana Januzaja za zmago Belgije nad Anglijo pripisal Pickfordu oziroma njegovi (pre)nizki rasti za ta igralni položaj – 185 cm. Belgijec iz Chelseaja je še vedno bolj zveneče ime in je kar 14 centimetrov višji, toda ta čas med vratarske »velikane« v Rusiji sodi Pickford.
Za vedno s svojim angelom
Prav tako ruski junak proti Španiji Igor Akinfejev in hrvaški Danijel Subašić, ki je v osmini finala proti Danski dobil enega od najbolj spektakularnih vratarskih dvobojev v zgodovini SP. Tako Kasper Schmeichel kot on sta ubranila po tri enajstmetrovke, Danec je svojo ekipo obdržal pri življenju, ko je v podaljšku ubranil kazenski strel Luke Modrića, Hrvat pa je bil nato v seriji po pet enajstmetrovk uspešnejši s 3:2. Hrvaški vratar Monaca je tako prvi ponovil dosežek Portugalca Ricarda, ki je v četrtfinalu SP v Nemčiji leta 2006 ubranil tri angleške strele.
Kasper Schmeichel je svojo ekipo obdržal pri življenju, ko je v podaljšku ubranil kazenski strel Luke Modrića. Foto Carlos Barria/Reuters
Bolj kot to je svet navdušilo njegovo veliko srce in spomin na prijatelja in soigralca Hrvoja Čustića, ki je tragično umrl za posledicami udarca z glavo v betonski zid med ligaško tekmo med Zadrom in Cibalio leta 2008. »Za vedno – kje si zdaj, moj angel«, piše pod Čustićevo fotografijo na majici, ki jo Subašić pod dresom nosi na vsaki tekmi. Mundial v Rusiji je bil doslej festival odličnih vratarjev in njihovih zgodb, tisti, za katere mislimo, da so najboljši, pa so doma.
