Bil na trnih, a konkurenci zabodel zlati trn
Nič kaj obetavno se ni začelo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah za slovensko reprezentanco. Najprej je žlahtni veteran Peter Kauzer izpadel že v kvalifikacijah pri kajakaših, nato tudi v ekipnih nastopih na gladino deroče reke Vah v slovaškem Liptovskem Mikulašu ni izplavalo odličje. Toda sledilo je tudi veliko veselje za naš tabor. Zato je zadnji dan olimpijski šampion v kanuju Benjamin Savšek pokazal, da je pri 35 letih še vedno lačen žlahtnih kovin. Svetovni prvak iz leta 2017 v Pauju je na brzicah Vaha spet ukanil vso konkurenco in si po Markkleebergu (2015), Pauju (2019) in Pragi (2020) še četrtič priboril naslov evropskega posamičnega prvaka. Ima namreč še tri starocelinske krone v ekipni konkurenci, posamično pa ima bron iz Augsburga leta 2012.
Do nedelje je grozilo, da slovenski tabor prvič po Nottinghamu leta 2009 in četrtič v zgodovini EP ostane brez žlahtne nagrade. A je le prišel še do svoje petnajste zlate kolajne na prvenstvih stare celine. Savšek je v finalu je v zgornjem delu pokazal pametno vožnjo, v njem ni bil povsem na vrhu, a tako kot vselej stopnjeval svoj nastop in bil na koncu brez dotika najhitrejši. Na roke so mu šle tudi napake nekaterih tekmecev, ki so nastopili za njim.
»Trepetal sem, bil na trnih, a se je izšlo. Očitno dobro prenašam pritiske.«
Benjamin Savšek
»Odlične občutke imam, že četrtič sem prvak. Na težki progi mi je uspela odlična, čista vožnja, zdaj bom za nadaljevanje sezone še bolj motiviran,« je po nastopu še v čolnu dejal Ljubljančan. »Postavitev je bila zahtevna, zaradi tega tudi veliko napak. Meni takšne tehnično zahtevne proge ustrezajo, sem se pa moral že v polfinalu močno potruditi, da sem se sploh uvrstil v finale. V njem večjih napak nisem storil, v spodnjem, težjem delu mi je že zmanjkovalo moči, vesel pa sem, da sem z zadnjimi atomi do konca zdržal brez napake. Sicer sem nato še trepetal, bil na trnih, a se je izšlo. Očitno dobro prenašam pritiske, upam, da bo tako tudi v prihodnje. Zdaj bom pozabil uspehe, tekme si sledijo druga za drugo, upam, da bom na vseh med najboljšimi,« je Savšek strnil vtise.
Boleča dotika
Eva Terčelj je med kajakašicami zasedla 5. mesto, nastop v finalu se ji ni posrečil. Ob hitrem veslanju se je dotaknila devetih in zadnjih, 25. vratc, tudi v srednjem delu je storila napako. Drugo zaporedno odličje na EP jo je stal dotik preveč, Terčeljeva je sicer branila srebro z lanskega EP v Ivrei, leta 2019 pa je bila tudi že svetovna prvakinja v Seu d'Urgellu. »Počutila sem se dobro, vedela sem, da moram napadati in dobiti dodatno hitrost. Želela sem si odpeljati vožnjo, ki sem jo trenirala. Napake se hitro prikradejo, saj sem si želela vsak tok vode izkoristiti za dodatno hitrost. Ta dva dotika bolita, saj sta odnesla stopničke. Na žalost se je to pripetilo, a vedela sem, da tvegam v želji po čim hitrejšem nastopu,« je omenila 30-letnica.
Martin Srabotnik je v odločilnem veslanju kajakašev pristal na 11. mestu. »Malce je pihal veter in težko je dirkati. Tudi v kvalifikacijah smo imeli s tem že težave. Vsak se sicer s tem spopada drugače, mene pa je metalo iz rutine,« je dejal 26-letnik. Za konec EP pa je pozitivno presenetila Ajda Novak, ta je v ekstremnem slalomu, novi olimpijski disciplini, osvojila bronasto kolajno. »Nisem še čisto dojela, kaj mi je uspelo. Vse je šlo tako hitro. Poskušala sem dati čim več od sebe, se poskušala v vsakem trenutku glede na položaj čim bolje odločiti, na koncu se mi je izšlo. Najbrž se bom s to disciplino še naprej ukvarjala, kolajna je dobra spodbuda,« je navrgla Novakova. V moški konkurenci je Tine Kancler izpadel v četrtfinalu.
