Glavno vprašanje, ali si bo upala
Teja Belak jutri v finalu evropskega gimnastičnega prvenstva.
Odpri galerijo
Teja Belak bo že petič nastopila v finalu evropskega prvenstva. FOTO AFP
Glasgow – Mešani občutki so včeraj prevevali slovensko žensko gimnastično reprezentanco, potem ko se je v jutrišnji finale preskoka na evropskem prvenstvu v Glasgowu uvrstila Teja Belak, Tjaša Kysselef pa je cilj spet zgrešila za eno mesto. Zgodovine slovenske gimnastike tako nista pisali, bi pa jo lahko Belakova, če bi osvojila kolajno, a ta se zdi zelo oddaljena.
Tako Belakova kot Kysselefova sta bili po opravljenih kvalifikacijah prepričani, da se ne bosta uvrstili v finale, a Teji se je na koncu le nasmehnila sreča (7.), Tjaša se je morala še tretjič sprijazniti z mestom prve rezerve. »Zadovoljen sem s Tejinim finalom, bil bi tudi, če bi bila Tjaša prvič deveta. Ker pa se to ponavlja, je zgodba drugačna. Če bi lepo izvedla oba skoka, bi bila tudi ona v finalu, dejstvo pa je, da smo že tri, pet let na isti ravni in dosegamo iste rezultate. Izhodiščno oceno bo treba dvigniti,« je razmišljal selektor Andrej Mavrič, pri čemer čemer dvig izhodiščne ocene ne velja le za Kysselefovo, ampak tudi Belakovo. Obe že dolgo govorita o tem, se pripravljata, tudi skačeta na treningu, a tekma je vendarle nekaj drugega.
Belakova je pred odhodom na EP dejala, da bo drugi, težji skok prvič preizkusila na tekmi, če se uvrsti v finale, zdaj je vse skupaj obviselo v zraku. Štiri desetinke bi v izhodišču pridobila s težjim skokom, z dodatnega pol obrata (15,400; toliko kot prvi), a vedno se poraja vprašanje, koliko je zanesljiva izvedba in kolikšen bi bil odbitek, ali bi bila torej na koncu sploh v »plusu«. »Ta hip res ne vem, kaj bom storila. Dejstvo je, da imam tu zaradi trde deske težave s prvim skokom, zato moram najprej popraviti to. Če ga bom izvedla tako kot v kvalifikacijah, potem sploh nima smisla, da poskusim s težjim drugim. Za tega imam sicer dober občutek, ali si bom upala poskusiti ali ne, pa je že drugo vprašanje. Če ga zdaj v dveh dneh ne bom izvedla na treningu, potem ga ne bom niti na tekmi, saj bi bilo to preveč tvegano,« je včeraj razmišljala Belakova, ki jo je pri vsem skupaj najbolj strah morebitne poškodbe, saj ima že tako ali tako dovolj težav z gležnji. Tudi po kvalifikacijah, v katerih je nastopila na treh orodjih, so se pojavile bolečine, a za zdaj ni nič kritičnega.
Ljubljančanka bo jutri – začetek ob 15.30 po srednjeevropskem času – že petič nastopila v finalu evropskega prvenstva, četrtič zapored, doslej pa se je najvišje prebila prvič, leta 2013 v Moskvi. Dejstvo je, da bi bila lahko s težjim drugim skokom po izhodiščnih ocenah konkurenčna tudi za kolajne (vprašanje je sicer tudi, koliko rezerv imajo še tekmice), seveda pa je vse odvisno od tega, kakšna bo njena končna odločitev in izvedba.
Tako Belakova kot Kysselefova sta bili po opravljenih kvalifikacijah prepričani, da se ne bosta uvrstili v finale, a Teji se je na koncu le nasmehnila sreča (7.), Tjaša se je morala še tretjič sprijazniti z mestom prve rezerve. »Zadovoljen sem s Tejinim finalom, bil bi tudi, če bi bila Tjaša prvič deveta. Ker pa se to ponavlja, je zgodba drugačna. Če bi lepo izvedla oba skoka, bi bila tudi ona v finalu, dejstvo pa je, da smo že tri, pet let na isti ravni in dosegamo iste rezultate. Izhodiščno oceno bo treba dvigniti,« je razmišljal selektor Andrej Mavrič, pri čemer čemer dvig izhodiščne ocene ne velja le za Kysselefovo, ampak tudi Belakovo. Obe že dolgo govorita o tem, se pripravljata, tudi skačeta na treningu, a tekma je vendarle nekaj drugega.
Najprej popraviti prvi skok
Belakova je pred odhodom na EP dejala, da bo drugi, težji skok prvič preizkusila na tekmi, če se uvrsti v finale, zdaj je vse skupaj obviselo v zraku. Štiri desetinke bi v izhodišču pridobila s težjim skokom, z dodatnega pol obrata (15,400; toliko kot prvi), a vedno se poraja vprašanje, koliko je zanesljiva izvedba in kolikšen bi bil odbitek, ali bi bila torej na koncu sploh v »plusu«. »Ta hip res ne vem, kaj bom storila. Dejstvo je, da imam tu zaradi trde deske težave s prvim skokom, zato moram najprej popraviti to. Če ga bom izvedla tako kot v kvalifikacijah, potem sploh nima smisla, da poskusim s težjim drugim. Za tega imam sicer dober občutek, ali si bom upala poskusiti ali ne, pa je že drugo vprašanje. Če ga zdaj v dveh dneh ne bom izvedla na treningu, potem ga ne bom niti na tekmi, saj bi bilo to preveč tvegano,« je včeraj razmišljala Belakova, ki jo je pri vsem skupaj najbolj strah morebitne poškodbe, saj ima že tako ali tako dovolj težav z gležnji. Tudi po kvalifikacijah, v katerih je nastopila na treh orodjih, so se pojavile bolečine, a za zdaj ni nič kritičnega.
Ljubljančanka bo jutri – začetek ob 15.30 po srednjeevropskem času – že petič nastopila v finalu evropskega prvenstva, četrtič zapored, doslej pa se je najvišje prebila prvič, leta 2013 v Moskvi. Dejstvo je, da bi bila lahko s težjim drugim skokom po izhodiščnih ocenah konkurenčna tudi za kolajne (vprašanje je sicer tudi, koliko rezerv imajo še tekmice), seveda pa je vse odvisno od tega, kakšna bo njena končna odločitev in izvedba.
