Možgani so leta 2013 v Assnu prignali njegovo telo do skrajne meje
Na veliki nagradi Valencie pika na i Marca Marqueza in slovo Jorgeja Lorenza.
Odpri galerijo
VN Valencie
Ljubljana – Španski motociklistični zvezdnik Marc Marquez je z 12. zmago v sezoni (in skupno 56. med elito), ki jo je slavil na veliki nagradi Valencie, le še potrdil šesti naslov svetovnega prvaka v razredu motoGP in tovarniški ekipi Honde zagotovil tudi moštveno lovoriko. Od kraljevske kategorije pa se je včeraj poslovil njegov ekipni kolega in rojak Jorge Lorenzo.
Potem ko se je začel 32-letni Majorčan, ki se nikakor ni mogel spoprijateljiti s hondo RC213V, že pred slabimi tremi meseci v Silverstonu spraševati o smislu življenja, jih ni bilo malo, ki so menili, da se je začel spogledovati s koncem športne poti. Zlomil ga je grd padec konec junija v Assnu, po katerem se ni več pobral. Da se v motoGP ne vidi več, je sporočil ob prihodu na prizorišče zadnje letošnje preizkušnje, ki jo je včeraj končal na 13. mestu.
»Po padcu v Assnu sem prvič pomislil na to, da bi končal kariero, a sem želel z dokončno odločitvijo še malo počakati. Odpravil sem se še na azijsko turnejo, na kateri sem želel preveriti, ali se bom morda končno počutil kaj bolje na motorju in ali se mi bo morebiti vendarle vrnila motivacija. Vendar se to ni zgodilo,« je zaupal Lorenzo in pripomnil, da je – ker ni več začutil strasti do dirkanja – odločitev o koncu športne poti sprejel v začetku novembra po preizkušnji v Maleziji. To je nato sporočil tudi vodji ekipe Albertu Puigu.
Na vprašanje, katerega trenutka se najraje spominja v svoji bogati motociklistični karieri, je trikratni svetovni prvak v kraljevskem razredu (z Yamaho v sezonah 2010, 2012 in 2015) odvrnil, da bi težko izluščil zgolj enega. Po krajšem premisleku je kot št. 1 med mnogo uspehi vendarle izpostavil dirko leta 2010 v Sepangu, na kateri si je zagotovil svojo prvo lovoriko v motoGP. »To je najpomembnejši naslov, ki ga lahko osvoji motorist. Po njem mi je močno odleglo; lovorika je bila zame veliko zadoščenje,« je dal vedeti, da je z uresničitvijo svojega največjega športnega cilja dobil sproščenost, ki mu je prišla v nadaljevanju kariere še kako prav.
Nepozabni bodo zanj ostali tudi krstna zmaga za SP leta 2003 v Riu de Janeiru (s 125-kubičnim derbijem), prvi naslov svetovnega prvaka (leta 2006 v kategoriji do 250 ccm) in zadnji šampionski pokal, ki ga je po koncu sezone 2015 visoko v zrak dvignil prav v Valencii. »Med prav posebnimi trenutki moram omeniti še dirko leta 2013 v Assnu, na kateri sem si le dva dneva po operaciji ključnice priboril peto mesto. Takrat sem pokazal, kako lahko možgani priženejo telo do skrajne meje,« se še danes sebi čudi Lorenzo.
Kaj bo počel odslej, še ne ve. »Življenje ne sestoji le iz motorjev. Veliko ljudi služi denar v tem športu, toda milijoni na vsem svetu se preživljajo s povsem drugimi stvarmi. S svojo prihodnostjo si še nisem pretirano razbijal glave. Imam nekaj zamisli in strasti, toda najprej bi si rad pozimi privoščil dolg oddih in užival v soncu na različnih plažah,« je še poudaril zvezdnik iz Palme na Majorki.
Potem ko se je začel 32-letni Majorčan, ki se nikakor ni mogel spoprijateljiti s hondo RC213V, že pred slabimi tremi meseci v Silverstonu spraševati o smislu življenja, jih ni bilo malo, ki so menili, da se je začel spogledovati s koncem športne poti. Zlomil ga je grd padec konec junija v Assnu, po katerem se ni več pobral. Da se v motoGP ne vidi več, je sporočil ob prihodu na prizorišče zadnje letošnje preizkušnje, ki jo je včeraj končal na 13. mestu.
»Po padcu v Assnu sem prvič pomislil na to, da bi končal kariero, a sem želel z dokončno odločitvijo še malo počakati. Odpravil sem se še na azijsko turnejo, na kateri sem želel preveriti, ali se bom morda končno počutil kaj bolje na motorju in ali se mi bo morebiti vendarle vrnila motivacija. Vendar se to ni zgodilo,« je zaupal Lorenzo in pripomnil, da je – ker ni več začutil strasti do dirkanja – odločitev o koncu športne poti sprejel v začetku novembra po preizkušnji v Maleziji. To je nato sporočil tudi vodji ekipe Albertu Puigu.
VN Valencie
Užival bo v soncu na različnih plažah
Na vprašanje, katerega trenutka se najraje spominja v svoji bogati motociklistični karieri, je trikratni svetovni prvak v kraljevskem razredu (z Yamaho v sezonah 2010, 2012 in 2015) odvrnil, da bi težko izluščil zgolj enega. Po krajšem premisleku je kot št. 1 med mnogo uspehi vendarle izpostavil dirko leta 2010 v Sepangu, na kateri si je zagotovil svojo prvo lovoriko v motoGP. »To je najpomembnejši naslov, ki ga lahko osvoji motorist. Po njem mi je močno odleglo; lovorika je bila zame veliko zadoščenje,« je dal vedeti, da je z uresničitvijo svojega največjega športnega cilja dobil sproščenost, ki mu je prišla v nadaljevanju kariere še kako prav.
Nepozabni bodo zanj ostali tudi krstna zmaga za SP leta 2003 v Riu de Janeiru (s 125-kubičnim derbijem), prvi naslov svetovnega prvaka (leta 2006 v kategoriji do 250 ccm) in zadnji šampionski pokal, ki ga je po koncu sezone 2015 visoko v zrak dvignil prav v Valencii. »Med prav posebnimi trenutki moram omeniti še dirko leta 2013 v Assnu, na kateri sem si le dva dneva po operaciji ključnice priboril peto mesto. Takrat sem pokazal, kako lahko možgani priženejo telo do skrajne meje,« se še danes sebi čudi Lorenzo.
Kaj bo počel odslej, še ne ve. »Življenje ne sestoji le iz motorjev. Veliko ljudi služi denar v tem športu, toda milijoni na vsem svetu se preživljajo s povsem drugimi stvarmi. S svojo prihodnostjo si še nisem pretirano razbijal glave. Imam nekaj zamisli in strasti, toda najprej bi si rad pozimi privoščil dolg oddih in užival v soncu na različnih plažah,« je še poudaril zvezdnik iz Palme na Majorki.
