Ne žalost ali jeza, temveč vdanost v usodo
Lahko se zgodi, da bo ACH Volley odbojkarsko sezono končal brez poraza, končnico pa brez oddanega niza.
Odpri galerijo
Diko Purič (prebija blok Andreja Štembergarja Zupana) svari pred prehitro evforijo. Foto Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – Ne samo, da se lahko zgodi, da bodo odbojkarji ACH Volleyja na poti do 15. ligaške krone ostali nepremagani, lahko se zgodi tudi, da se bodo skozi celotno končnico prebili brez oddanega niza. Za nadaljevanje šampionske serije potrebujejo le še eno zmago, ki jo lahko vpišejo jutri zvečer (20) v domači trdnjavi, Tivoliju.
Finalna serija ni doslej ponudila še niti kančka razburljivosti in je še manj izenačena, kot je bila polfinalna, v kateri so Ljubljančani prav tako odčitali lekcijo Panviti Pomgradu. Finalni izzivalec Calcit Volley je v domačem drugem dvoboju pokazal zobe zgolj v sredini drugega niza, ko je zaostanek štirih točk pretopil v rahlo vodstvo točke in ga držal vse do končnice (20:19). Toda prav osupljivo je bilo videti, s kakšno lahkoto so oranžni zmaji, ko je bilo najbolj potrebno, strnili vrste in tehtnico ponovno nagnili na svojo stran.
»Morda nam je po visokem vodstvu nekoliko padla zbranost, tudi tekmec je v tistem trenutku nekoliko dvignil raven, a to ni pomembno. Veseli smo, da smo izvlekli vse tri nize, toda pred nami je še ena tekma. Evforije ni, v Tivoliju moramo še enkrat pokazati dobro predstavo in potrditi lovoriko. Seveda je odlično, da se na parketu znamo sprostiti, toda ko pride nov dvoboj, se moramo resetirati in se zavedati, da nas je Calcit tudi letos že premagal. Odigrati moramo najboljšo odbojko, kot jo znamo, sicer nas lahko tekmec brez težav preseneti še drugič,« je z obema nogama trdno na realnih tleh bloker Diko Purič, v soboto eden najboljših posameznikov v dvoboju.
Prispeval je namreč 12 točk, od tega pet blokov in dva asa, in ob tem pripomnil: »S svojo igro sem zadovoljen, čeprav se kot športnik zavedam, da je še dovolj prostora za napredek, sploh v napadu. Toda, konec koncev, ni pomembna igra posameznika, temveč ekipe. Dolga klop je zagotovo eno naših najmočnejših orožij. Vsako tekmo se lahko komu zalomi, mu ne gre, ni pravi v glavi. Dolga klop nas je že dvakrat rešila. V Kamniku je denimo Matija Pleško, ko je vskočil v igro, opravil odličen posel, pa ne prvič v sezoni.«
Odločila servis in sprejem
V taboru Calcita pretirane žalosti ali jeze ni bilo začutiti, bolj vdanost v usodo. »V tekmo smo vstopili nekoliko zadržano, nikakor nam nista stekla servis in sprejem, ki sta bila ponovno odločilna. V teh segmentih igre smo precej grešili, tekmec je bil mnogo boljši, vseeno smo imeli svoje priložnosti, ki pa jih nismo znali izkoristiti in stisniti do konca, da bi izvlekli vsaj niz, ki bi bil pred domačimi navijači veliko vreden. Zavedamo se, da če v torek ne zmagamo, v tej sezoni ne zaigramo več pred domačim avditorijem, zato bomo storili vse za presenečenje. Toda tekmec je še vedno favorit,« je zmajeval z glavo podajalec Tine Kvas in potrdil, da so v klubu nekaj prostih dni med prvo in drugo finalno tekmo izkoristili predvsem za regeneracijo po brutalnem tednu dni s kar štirimi dvoboji. »V zadnjih dveh, treh dneh bi bilo kaj popravljati ali novega izumljati res nesmiselno. Ključno je, da gremo v dvoboj spočiti in skrajno motivirani.«
Finalna serija ni doslej ponudila še niti kančka razburljivosti in je še manj izenačena, kot je bila polfinalna, v kateri so Ljubljančani prav tako odčitali lekcijo Panviti Pomgradu. Finalni izzivalec Calcit Volley je v domačem drugem dvoboju pokazal zobe zgolj v sredini drugega niza, ko je zaostanek štirih točk pretopil v rahlo vodstvo točke in ga držal vse do končnice (20:19). Toda prav osupljivo je bilo videti, s kakšno lahkoto so oranžni zmaji, ko je bilo najbolj potrebno, strnili vrste in tehtnico ponovno nagnili na svojo stran.
»Morda nam je po visokem vodstvu nekoliko padla zbranost, tudi tekmec je v tistem trenutku nekoliko dvignil raven, a to ni pomembno. Veseli smo, da smo izvlekli vse tri nize, toda pred nami je še ena tekma. Evforije ni, v Tivoliju moramo še enkrat pokazati dobro predstavo in potrditi lovoriko. Seveda je odlično, da se na parketu znamo sprostiti, toda ko pride nov dvoboj, se moramo resetirati in se zavedati, da nas je Calcit tudi letos že premagal. Odigrati moramo najboljšo odbojko, kot jo znamo, sicer nas lahko tekmec brez težav preseneti še drugič,« je z obema nogama trdno na realnih tleh bloker Diko Purič, v soboto eden najboljših posameznikov v dvoboju.
Prispeval je namreč 12 točk, od tega pet blokov in dva asa, in ob tem pripomnil: »S svojo igro sem zadovoljen, čeprav se kot športnik zavedam, da je še dovolj prostora za napredek, sploh v napadu. Toda, konec koncev, ni pomembna igra posameznika, temveč ekipe. Dolga klop je zagotovo eno naših najmočnejših orožij. Vsako tekmo se lahko komu zalomi, mu ne gre, ni pravi v glavi. Dolga klop nas je že dvakrat rešila. V Kamniku je denimo Matija Pleško, ko je vskočil v igro, opravil odličen posel, pa ne prvič v sezoni.«
Odločila servis in sprejem
V taboru Calcita pretirane žalosti ali jeze ni bilo začutiti, bolj vdanost v usodo. »V tekmo smo vstopili nekoliko zadržano, nikakor nam nista stekla servis in sprejem, ki sta bila ponovno odločilna. V teh segmentih igre smo precej grešili, tekmec je bil mnogo boljši, vseeno smo imeli svoje priložnosti, ki pa jih nismo znali izkoristiti in stisniti do konca, da bi izvlekli vsaj niz, ki bi bil pred domačimi navijači veliko vreden. Zavedamo se, da če v torek ne zmagamo, v tej sezoni ne zaigramo več pred domačim avditorijem, zato bomo storili vse za presenečenje. Toda tekmec je še vedno favorit,« je zmajeval z glavo podajalec Tine Kvas in potrdil, da so v klubu nekaj prostih dni med prvo in drugo finalno tekmo izkoristili predvsem za regeneracijo po brutalnem tednu dni s kar štirimi dvoboji. »V zadnjih dveh, treh dneh bi bilo kaj popravljati ali novega izumljati res nesmiselno. Ključno je, da gremo v dvoboj spočiti in skrajno motivirani.«
