
Neomejen dostop | že od 14,99€
Novi rod slovenske odbojke lahko že v prvem poletju pride tja, kamor predhodnikom nikoli ni uspelo. Tretjič bo Slovenija igrala v polfinalu lige narodov, obakrat doslej se je zaključni vikend prestižnega reprezentančnega tekmovanja za našo izbrano vrsto končal z razočaranjem. Odbojkarji Fabia Solija polfinale znova začenjajo kot avtsajderji, a Italijani dobro vedo, da je Slovence bolje obdržati na varni razdalji, sicer ti hitro lahko odgriznejo roko. »Svoj cilj smo izpolnili, zato smo lahko sproščeni. Ni se nam treba bati Italijanov, vemo, kaj nas čaka,« je samozavesten Tonček Štern. Nazadnje so Slovenci svetovne prvake ugnali pred dobrim letom dni.
Vsaka sezona prinaša posebne izzive, lanske lige narodov ne gre primerjati z letošnjo, čeprav je Slovenija igrala še boljšo in bolj uspešno odbojko. V letu 2024 je bilo vse v znamenju olimpijskih iger, ob koncu rednega dela lige narodov se je s potrditvijo pariškega vizuma Slovencem odvalil kamen od srca, za zaključni turnir v Lodžu je zmanjkalo energije in tudi nekaj sreče, domov so igralci takrat še Gheorgheja Cretuja odšli z leseno kolajno. Če je bila lani uvrstitev na zaključni turnir skorajda samoumevna, je letos drugače. Polfinale je velik dosežek.
Francozi se tolčejo po glavi zaradi 40 neizsiljenih napak, a na igrišču vedno stojita dve moštvi. Slovenci so z dobro igro v polju in vrhunskim blokom (10 točk na bloku) Francijo prislili v tvegano igro na servisu, ki se ni obrestovala. »Preprosto, zmagalo je boljše moštvo. Mi smo igrali slabo. Čestitke Sloveniji, mi pa bomo morali na poti domov temeljito razmisliti,« se za izgovori ni skrival francoski kapetan Benjamin Toniutti. Slovence je zanimala predvsem njihova igra, Rok Možič je bil manj eksploziven kot v Stožicah, prvi zvezdnik tokratne zasedbe v Ningboju ima v igri še precej rezerv. »Tudi za nas je bilo to presenečenje, seveda ne pričakuješ takšne zmage. V tekmo smo šli dobro pripravljeni, brez pritiska, na Kitajsko pa nismo prišli le zaradi ene tekme. Nismo igrali najboljše odbojke, tudi Francija je delala napake. Za nas je uvrstitev med najboljše štiri velik uspeh, imamo še dve tekmi in domov želimo s kolajno,« je Možičev načrt jasen.
Kako ga udejaniti v praksi? Zadnje srečanje z Italijani se v Stožicah pred manj kot 14 dnevi ni izšlo po domačih željah, poraz z 0:3 ni bil nepričakovan. V igri svetovnih prvakov se razpoke pojavljajo redko, z naturaliziranim Luksemburžanom poljskih korenin Kamilom Rychlickim so dobili še eno nevarno orožje v napadu – kot da jih že prej ni bilo dovolj. Korektor je lani še blestel v majici Trentina, v prihodnji sezoni se seli na poljsko k Zaksi, v reprezentanci zahodnih sosedov je še bolj motiviran in lačen reprezentančnih uspehov, ki so jih povečini mlajši soigralci doživeli v minulih sezonah. Gonilna sila še naprej ostaja organizator igre Simone Giannelli, v Stožicah je slovensko obrambo razbil s kratkimi podajami centrom, tokrat najbrž pripravlja nekaj novega. Selektor Ferdinando »Fefe« de Giorgi je v četrtek iz prve roke videl, kako dobro je deloval slovenski blok, proti zelo visokim in atletsko nadarjenim Italijanom bo Urošu Planinšiču (6 blokov proti Francozom), Janu Kozamerniku in Sašu Štalekarju veliko težje.
»Če bomo ostali osredotočeni v težkih trenutkih in ne bomo padli v igri, če izkoristimo vsako priložnost, nam lahko uspe,« pred dvobojem z rojaki pravi Soli. Protinapade bo potrebno uspešno zaključevati in servirati še nekoliko bolje kot proti Francozom, potem tudi uvrstitev v nedeljski finale ni nemogoča. Če bodo Italijani ponovili igro iz Stožic in Slovence znova spravili na kolena, reprezentante čaka nedeljski popravni izpit proti poražencu drugega polfinalnega para. Zmagovalci rednega dela Brazilci z domačini niso imeli težav, v boju za preboj v finale jih čakajo slovenski krvniki iz Pariza Poljaki. V Ningboju je Slovenija ostala v družbi svetovne odbojkarske smetane.
Komentarji