Zagrebški podvig obliž na rano in dodatna spodbuda za naprej

Judoistka Ana Velenšek na prvem mestu kvalifikacijske lestvice za OI leta 2020 v Tokiu.
Fotografija: Ana Velenšek (desno) je v finalu turnirja za veliko nagrado v Zagrebu prisilila k vdaji kar 50 kilogramov težjo Tunizijko Nihel Cheikh Rouhou. FOTO: Marina Mayorova/IJF
Odpri galerijo
Ana Velenšek (desno) je v finalu turnirja za veliko nagrado v Zagrebu prisilila k vdaji kar 50 kilogramov težjo Tunizijko Nihel Cheikh Rouhou. FOTO: Marina Mayorova/IJF

Ljubljana – Ana Velenšek je z zmagoslavjem na zagrebškem turnirju za veliko nagrado v judu presenetila še samo sebe. »Potihem sem upala na kolajno, nisem pa pričakovala, da bom (pri)šla do konca. Sploh pa ne tako suvereno,« je priznala 27-letna judoistka iz Šmartnega v Rožni dolini.

Na poti do zlate lovorike je brez večjih težav po vrsti ugnala Nemko Carolin Weiss (10:0), Lariso Cerić iz BiH (10:0), Belorusinjo Marino Sluckajo (7:0) in v finalu še Tunizijko Nihel Cheikh Rouhou (10:0). Mimogrede: 31-letna afriška prvakinja, udeleženka olimpijskih iger v Pekingu 2008 in Londonu 2012, je imela na uradnem tehtanju kar 136 kilogramov, torej debelih 50 kilogramov več kot Ana.

»Ker je bila konkurenca v Zagrebu izjemno močna, na to zmago gledam kot na svoj največji uspeh doslej v kategoriji nad 78 kilogramov. To je obenem nekakšen obliž na rano z letošnjega evropskega prvenstva v Tel Avivu, od katerega sem si vendarle obetala več, poleg tega pa lepa spodbuda za naprej, da sem na pravi poti,« je bila Velenškova vesela nove potrditve kakovostnega dela v klubu Z'dežele Sankaku. S podvigom na veliki nagradi Hrvaške, drugim na tej ravni tekmovanja v najtežji kategoriji po lanski zmagi v Taškentu, je na svetovni jakostni lestvici preskočila pet tekmic, tako da je zdaj že na 13. mestu, v kvalifikacijskem točkovanju za nastop na olimpijskih igrah čez dve leti v Tokiu pa je celo prva z Japonko Akiro Sone.
 

Spogledovala se je s koncem kariere


Zanimivo, da se je po bronasti kolajni na prejšnjih poletnih OI v Riu de Janeiru 2016, ki si jo je v kategoriji do 78 kilogramov izbojevala s strganimi vezmi in poškodovanim meniskusom v desnem kolenu (?!), že spogledovala s tem, da bi svoj kimono obesila na klin. »Bila sem v precepu in se nagibala k temu, da bi končala kariero. Takrat namreč še nisem verjela, da bi lahko kaj dosegla v novi kategoriji, kot mi je predlagal trener Marjan Fabjan, ki me je nato le prepričal, da sem vztrajala,« je zaupala judoistka kluba Z'dežele Sankaku, katere podvig je v hrvaški metropoli z drugim mestom – ob srebrni Tini Trstenjak (do 63 kg) – dopolnila tudi njena polsestra Klara Apotekar (do 78 kg).

»Ker se je Klara borila malo pred mano, ko sem bila že v svojem svetu, njenega finalnega dvoboja nisem gledala. Sva se pa prej skupaj ogreli,« je razkrila Velenškova in pripomnila, da je šlo za normalno ogrevanje in nista šli na nož kakor običajno na pravem treningu, na katerem druga do druge ne poznata milosti. Na vprašanje, kako sicer gleda na mlajšo polsestro, ki bo prav jutri dopolnila 21 let, pa je odvrnila: »Težko rečem, svoje bo morala še dokazati, je pa na dobri poti.«
 

Niso izpustile nobenega treninga


Celjski strokovnjak Marjan Fabjan, ki je z mislimi že pri svetovnem prvenstvu v Bakuju (med 20. in 27. septembrom), je Ano Velenšek – tako kot tudi Tino Trstenjak in Klaro Apotekar – pohvalil, ker od januarja niso izpustile nobenega treninga. »Potem ko sem že mislil, da sem se glede Ane in njene nove kategorije zmotil, se je plošča sunkovito obrnila. Treningi, ki sem jih predpisal zanjo, so bili res težki, sprva pa smo dali poudarek borbi v parterju, v katerem je tako ali tako že velika mojstrica. Zdaj naju čaka še piljenje stoječih tehnik,« je pojasnil Fabjan, ki se v teh dneh skupaj s svojimi izbranci poti na tradicionalnih mednarodnih pripravah v Izoli.

Komentarji: