Spet je čas za slovensko kolesarsko Planico

Za slovenske ljubiteljske kolesarje se bliža »dirka vseh dirk«, kot maratonu Franja pravi njegov direktor Gorazd Penko. A največji množični festival vrtenja pedalov pri nas je skozi leta postal veliko več kot nedeljska 156-kilometrska preizkušnja, ki so jo pri KD Rog prvič priredili leta 1982. Tridnevno dogajanje zdaj vključuje staro in mlado, poganjavčke in najdražje karbonske specialke, po novem tudi električna kolesa.

Franja, katere rast je le začasno upočasnila pandemija koronavirusa, je lani že zasijala v polnem sijaju. Prireditelji so v program vrnili petkovo vožnjo čas in Franja 2024 je prvič po letu 2019 presegla številko 6.000 udeležencev, na njej so na šestih preizkušnjah prešteli 6.337 kolesark in kolesarjev. Kronometer, družinsko-šolski maraton, otroški izziv, barjanka, veliki in mali maraton bodo na sporedu tudi tokrat, Penko pa jim je s sodelavci dodal še ljubljanski zmajev izziv z gorskimi kolesi.

Gorazd Penko je direktor maratona Franja od leta 2002. FOTO: Leon Vidic

Ta je s skoraj 100 kilometri in kar 2.500 višinskimi metri tako zahteven, da na njem predvsem za tiste, ki v nogah nimajo na stotine oziroma tisoče kilometrov kolesarjenja, priporočajo udeležbo z električnimi kolesi. S tem je Franja v svojo vsebino vključila skorajda vse vrste koles, ki jih lahko vidimo na slovenskih cestah, makadamskih poteh in enoslednicah.

»Električni segment je v velikem porastu in logično je bilo, da ga vključimo v našo prireditev. S tem pa spodbujamo tudi postavljanje polnilnic za električna kolesa na kmečkih turizmih v okolici Ljubljane,« je Penko povedal o zadnji pridobitvi maratona Franja, ki ga vodi že od leta 2002.

»Prireditev si je iz leta v leto podobna, vsako leto pa se pojavi kakšna nova težava. Franja je vedno izziv vseh sposobnosti ljudi v klubu in drugih, ki nas podpirajo. Letošnja je posebna zaradi nove trase, a se pri tem ne bomo ustavili. V prihodnjih letih nas čaka še kakšen nov projekt,« je povedal naslednik Zvoneta Zanoškarja.

Številke podobne lanskim

Gorskokolesarska novost, na kateri bodo zaradi varnosti nastopile trojke kolesarjev in ne posamezniki, je še v povojih, vse drugo je del železnega repertoarja maratona. Odprlo ga bo okoli 300 udeležencev petkove vožnje na čas. Sobotna barjanka obeta rekordno udeležbo okoli 600 kolesark in kolesarjev, na zmajev izziv je bilo do včeraj prijavljenih 18 trojk, največja pa bo bržčas spet udeležba na družinsko-šolskem maratonu.

Spored 44. maratona Franja. INFOGRAFIKA: Delo

Lani se ga je udeležilo 2.116 kolesark in kolesarjev, letos se jih je prijavilo nekaj čez 1.700, vendar ta številka običajno močno naraste tik pred zdajci. Na velikem maratonu je pričakovati okoli 1.300 udeležencev, na malem okoli 1.900, tako da je pričakovati, da bodo skupne številke podobne lanskim. Sicer pa še bolj kot množica udeleženk in udeležencev navdušuje to, da so Franjo kot navijači za svojo vzeli prebivalci krajev, ki živijo ob njenih trasah. Lani je bila praznik za 100.000 Slovencev, bržkone bo tako tudi letos. Spet je čas za našo kolesarsko Planico.