Od začetka mestni asfalt, potem za pokušino nekaj malega ravninskega makadama po Poti spominov in tovarištva, nato do cilja na izhodiščni točki vse mogoče podlage: od širokih in ozkih gozdni poti, urejenih in malo manj urejenih kolovozov do makadama, stez in travnikov. Vse skupaj pa zaznamujejo vzponi in spusti, dobrih 2500 metrov se jih nabere. Kdo upa, da si bo na ravninskem delu spočil noge in duha, lahko na to kar pozabi, kajti ravnine ni! Pod črto, nova trasa v sklopu maratona Franja ima v imenu pravšnjo besedo – izziv.

Na novost sem naletel po naključju, ko sem naju s sinom tradicionalno prijavljal na Barjanko. Čeprav letos za menoj še ni kaj dosti kilometrov, sem kljub vsemu počakal že na prvi (vremensko) primeren dan in k izzivu nagovoril še kolega. Zapriseženi »neelektričar« je klonil, si izposodil e-gorsko kolo – in sva šla. Prav veliko priprav ni bilo, saj niti niso bile potrebne. Le z uradne spletne strani maratona Franja sva si naložila gpx-datoteko, da naju je vodila po skoraj stokilometrski turi. Uradno se imenuje Ljubljanski zmajev MTB-izziv.

Vsakemu spustu sledi vzpon

Pri startu sva sicer malo goljufala. Ta bo 14. junija v BTC City Ljubljana pod startnim lokom na Ameriški aveniji, midva sva začela pri Fužinskem gradu. Potem pa hitro po Poti spominov in tovarištva do vznožja Golovca. Po vzponu sva sledila navigaciji (mimogrede, brez navigacije je tura misija nemogoče, še z njo sva kdaj za krajši čas skrenila s poti) do vasi Orle. Ura je bila prezgodnja, prva uradna okrepčevalnica in kontrolna točka še ni bila odprta. Pa tudi sicer še ni bilo potrebe za postanek, zato sva jo mahnila kar do Molnika in naprej skozi Pleše do Repč. Tam gre ostro levo in spust s precejšnim naklonom. Če pregovor pravi, da za vsakim dežjem posije sonce, v kolesarstvu pač velja, da vsakemu spustu sledi vzpon. In ta gre na Brezje in potem proti Lipoglavu. Na izletniški kmetiji Pr' Jakopc pa je že bil čas za postanek. Tu je tudi druga kontrolna točka.

Že na prvi pogled se je videlo, da so kolesarji pri njih dobrodošli. Gospodar kmetije je povedal, da je bilo teh včasih celo več kot danes, ko se zdi, da je rekreativno kolesarstvo vse bolj v vzponu. Ga pa vsekakor veseli, da je njihova kmetija vmesna postaja novega MTB-izziva. »Ko nas je organizator vprašal, smo se seveda takoj odločili za sodelovanje,« je povedal, med nadaljnjim pogovorom pa navrgel, da vse bolj pogreša sproščene kolesarje, ki rekreacijo združijo še z užitkom. »Danes vse bolj temelji na buljenju v telefon, pa ne zaradi navigacije, mladi se primerjajo in tekmujejo med seboj,« je razmišljal.

Na našem izzivu se nato nekaj časa izmenjujeta asfaltna in gozdna podlaga, predvsem skozi vasi Pance in proti Malemu Vrhu. Skozi naselja oziroma kjer so na obzorju hiše, lahko pričakujete kakšen pasji pozdrav ali tek mačke ali kokoši čez cesto. Kar tudi sicer za kolesarje ne sme biti nobeno presenečenje. Opozorilo je bolj zato, ker je na Franji običaj, da imajo kolesarji prednost in se vse podreja njim, tu pa veljajo pravila kot ponavadi, saj trasa niti med organiziranim izzivom ne bo zaprta oziroma iz varnostnih razlogov prilagojena kolesarjem.

Janče, prekletstvo in motivacija obenem

Predel zaznamuje kar nekaj strmih vzponov in spustov, spet kombinacije različnih podlag. Tudi blata, saj sva jo na preizkušnjo mahnila po dveh deževnih dneh. Trasa poteka mimo Malega Vrha (okrepčevalnica in kontrolna točka turistična kmetija Kamnikar) in Obolnega (okrepčevalnica in kontrolna točka turistična kmetija Berčon). Vodi skozi vasi Javorje v Leskovici pri Šmartnem, ko zavije ostro levo v »zob« (če pogledate zemljevid, bi tu zlahka pogoljufali nekaj kilometrov in sekali proti Mali Kostrevnici, a bi ukanili zgolj sami sebe) in se konča s spustom v Veliko Kostrevnico.

Pri gradu Bogenšperk si lahko s kolesom zaobljubite večno zvestobo, potem gre pot naprej po gozdu do Šmartna pri Litiji. Tamkajšnji Ristretto caffe in kmetija Pr' Arh sta naslednji okrepčevalnici in kontrolni točki. Od Šmartna mimo Zavrstnika je za vzorec celo ravninske asfaltne podlage (to je na približno 60 kilometrih oziroma na dveh tretjinah proge), ki še kako prija pred kakšnimi 600 višinskimi metri vzpona na Janče. Ta kontrolna točka nama je rojila po glavi vse od prvih kilometrov ture. Zakaj? Ker sva vedela, da bo takrat najhujši del poti za nama. Janče so bile tako prekletstvo in motivacija hkrati.

A če mislite, da gre tudi na najvišji vrh ljubljanske občine samo navkreber, se motite. Ko se že nabere nekaj višincev in ste vse bližje 792 metrom nad morjem, kolikor visoko se dvigajo Janče, se pot spet obrne navzdol in merilnik višine naglo odšteva. In to nekajkrat ponovi. To kajpada pomeni, da bo do vrha preteklo še več znoja. Po dobrih petih urah neto vožnje le zagledava planinsko kočo, ki je predzadnja kontrolna točka.

Sledi spust do vasi Gabrje, kjer je oster desni odsek za Vnajnarje. Po nekaj krajših vzponih in spustih proga preide na gozdno Borovničevo pot, ki vodi do domačije Pri Lazarju, zadnje od osmih kontrolnih točk. Še nekaj spusta in kmalu je višina poravnana s startno oziroma ciljno ravnino. Po kakšnih 15 minut vrtenja pedalov po mestu je krog sklenjen.

Popestritev maratona Franja

Ko je vse za nami, se lahko strinjamo, da je nov izziv res dobra popestritev maratona Franja, ki dokazuje, da gredo organizatorji v korak z željami kolesarjev. Celotno progo sva prevozila v šestih urah (osem s postanki), pisana je na kožo bolj izkušenim gorskim in gravel kolesarjem, vsekakor pa ni za cestna kolesa. Izkušnje niso potrebne le v obvladovanju bicikla, pri električnih je treba tudi poznati zmogljivosti in dosega kolesa. Kajti če vmes s težkim e-gorskim kolesom ostanete brez »štroma«, si je težko zamisliti toliko kletvic, kolikor jih utegne izbruhniti iz vaših ust.

Sicer pa tura ne ponuja le raznolikih terenov, ampak ponekod tudi čudovite razglede in predvsem v eno združi trpljenje in užitek. Kolesarska družba v tem primeru še kako prav pride, zato je ideja organizatorja o trojkah povsem umestna. Po že povsem udomačeni Barjanki se je Franji tako pridružila še gorskokolesarska proga, pred katero je bržkone svetla prihodnost.