Kar Tadej Pogačar (UAE) napove, to tudi stori. Tisočim slovenskih navijačev, ki so zaradi njega romali v Bassano del Grappa oziroma na očaka nad tem mestom Monte Grappo, je obljubil zmago in »dostavil« jo je v svojem značilnem slogu. Spet je bil premočan za vse tekmece in zadnjih 34 km prekolesaril sam v povsem rožnati opravi. Ko je slavil že šesto etapno zmago v treh tednih popolne prevlade, se je veliki virtuoz priklonil svoji publiki in postal drugi zaporedni slovenski zmagovalec Gira.

Lani so ljubitelji kolesarstva na sončni strani Alp v 20. etapi dirke po Italiji na Višarjah do zadnjega trepetali za zmago Primoža Rogliča, ob letu osorej so se k zahodnim sosedom vrnili, da so se poklonili njegovemu nasledniku v rožnati majici, ki je že dolgo tega v kali zatrl voljo tekmecem, da bi se borili za 1. mesto.

Na njem je imel Pogačar pred zadnjo gorsko etapo že 7:42 prednosti pred drugouvrščenim Danijem Martinezom (Bora Hansgrohe) in 8:04 pred lanskim prvim Rogličevim izzivalcem Geraintom Thomasom (Ineos), tako da bi se lahko tokrat tudi skrival za moštvenimi kolegi in tekmeci ter že hranil moči za Tour de France, ki ga čaka čez dober mesec dni. Vendar to ne bi bil Tadej Pogačar, ki je očaral kolesarske navijače po vsem svetu.

Ta je vedno pripravljen za napad in za spektakel, pri katerem je bilo pripravljeno sodelovati tudi vreme. V prvi polovici dneva so se nad Monte Grappo vili črni oblaki in prali navijače, ki so se zarana podali proti vrhu tega 18,1 km dolgega vzpona, s katerim je morala karavana opraviti dvakrat. Še preden se je Pogačar prvič pojavil na njem, je posijalo sonce in vse je bilo nared za njegovo zadnjo veliko predstavo 107. Gira. Njegova predskupina so bili ubežniki, med katerimi je bil najbolj vztrajen njegov znanec iz 16. etape Giulio Pelizzari (VF Group Bardiani), 20-letni veliki italijanski up, ki je moral na začetku zadnjega tedna Gira tik pred ciljem priznati premoč Pogačarju, »vajo« pa je ponovil tudi na njegovem koncu.

V drugi vzpon na Monte Grappo je šel Pelizzari z dvema minutama in pol prednosti, ki se je vztrajno topila ob narekovanju tempa Pogačarjevih pomočnikov, najprej Mikkela Bjerga, nato še Domna Novaka in kot običajno pred skokom kapetana še Rafala Majke. Ta je 25-letnika s Klanca pri Komendi vlekel do dobrih 5 km pod vrhom, nato pa je Pogačar, ki je moral nadoknaditi še 46 sekund, pospešil. Manj kot kilometer kasneje je Italijana ujel, še dober kilometer kasneje se ga je otresel in začela se je še ena simultanka a la Pogi.

Do vrha si je slovenski zvezdnik, ki se je nekajkrat razburil zaradi vsiljivih navijačev, ki so se želeli dotakniti kolesarskega sonca (tako so Pogačarja poimenovali tekmeci), prikolesaril prednost 1:35 in jo nato še povečeval v 30 km spusta proti cilju. Zdelo se je, da želi dovolj veliko prednost, da bi na koncu Giro dobil z naskokom okroglih desetih minut. Saj bi mu tudi uspelo, če v ciljni ravnini ne bi prenehal poganjati, mahati in se priklanjati navijačem.

Tritedenska dirka ni nikoli lahka

Ti so pozdravili popolnega gospodarja 107. Gira, ki bi rožnato majico nosil od prvega do zadnjega dne, če mu na uvodni etapi v Torinu ne bi za las ušla zmaga. Pozdravili so tudi druge junake dirke, ki so v cilj prikolesarili 2:07 za njim, Martineza, ki bo šel na jutrišnjo parado zmagovalcev v Rimu z zaostankom 9:56, in Thomasa, ki se je znašel v težavah, a nato levjesrčno na svoj 38. rojstni dan ubranil končno 3. mesto.

Prvi poljub za zmagovalca Gira, Tadeja Pogačarja je v cilju pričakala zaročenka Urška Žigart. FOTO: Fabio Ferrari/AFP

»Neverjetno je, kako je ekipa danes opravila svoje delo. Pričakoval sem veliko navijačev, a od začetka do vrha klanca na Monte Grappo jih je bilo toliko, da je bilo vzdušje noro. Nekaj težav je bilo, a nič pretiranega. Pri toliko tisočih se jih vedno najde nekaj, ki se te želijo dotakniti in te na koncu udarijo, a brez navijačev to ne bi bil več pravi spektakel,« se je Pogačar v cilju hitro »pobotal« s tistimi, ki so prestopili navijaško mejo dobrega okusa.

Takrat je imel Pogačar za pasom že svojo 20. etapno zmago na tritedenskih dirkah (11 Tour, 6 Giro, 3 Vuelta), s katero je kot najuspešnejši Slovenec prehitel Rogliča. Na poti do nje pa ni razmišljal o končni zmagi za deset minut, čeprav je bilo na trenutke videti tako. »Nisem razmišljal o tem, da bi zmagal za deset minut, to ne bi bil nikakršen mejnik, zmaga je enako vredna, če je za eno sekundo ali deset minut. Želel sem si le čim večjo prednost na vrhu vzpona, saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi na poti navzdol. Želel sem si udoben spust, v katerem sem tudi užival. Še vedno sem imel dobre noge in sem lahko dobro pospeševal iz ovinkov,« je o zadnjem tekmovalnem dejanju letošnjega Gira dejal Pogačar, ki se ne strinja z ocenami, da je bilo v zadnjih treh tednih zanj vse prelahko.

Vzdušje na vzponu na Monte Grappo je bilo izjemno, a nekateri navijači so se poskušali preveč približati Tadeju Pogačarju. FOTO: Luca Bettini/AFP

»Nič ni lahkega, sploh ne v kolesarstvu. Giro je dolg 21 dni, veliko stresa je, veliko osredotočenosti gre v to, veliko je obveznosti, ko nosiš rožnato majico. Nič ni bilo lahko, razlike so velike in morda se zdi, da sem zmagal z lahkoto, vendar to ne drži,« je nadaljeval Pogačar, ki se mu je tako kot tekmecem že mudilo na letalo. Dva čarterska leta iz Benetk sta kolesarje preselila v Rim, kjer so lani kronali Rogliča, letos bodo Pogačarja.

Na Tour s še močnejšo ekipo

Od 29. junija pa bosta spet velika tekmeca na Touru, na katerem bo Pogačar poskušal osvojiti rožnato-rumeni dvojček, ki ga nismo videli od Marca Pantanija leta 1998. Ve, da bo imel v Franciji močnejšo konkurenco, a na to je pripravljen.

»Tukaj smo imeli kompaktno ekipo, na Touru bo še nekoliko močnejša s Juanom Ayusom, Joãom Almeido, Adamom Yatesom, ki so skoraj enako močni v klanec kot jaz, tako da bomo na vzponih najbrž narekovali še ostrejši tempo. Tam bodo Primož Roglič, Remco Evenepoel in Jonas Vingegaard ter še kdo drug, pestro bo, veliko ostrejši boj bo za vrh v skupnem seštevku,« je Pogačar, ki bo jutri dvema zmagama na Touru (2020 in 2021) dodal še prvo na Giru, slovenske navijače povabil na dirko po Franciji. A najprej v njemu ljubi Italiji, saj se bo velika pentlja začela v Firencah ter se tri tedne kasneje zaradi olimpijskih iger v Parizu končala v Nici.

Do Toura Pogačarja ne bomo več videli dirkati, vzel si bo teden dni odmora, nato pa bo šel na višinske priprave v smučarsko središče Isola 2000, v okolici katerega bodo potekale tudi odločilne etape v boju za rumeno majico.

Results powered by FirstCycling.com