Priprave na boljše čase vendarle končali z nasmeški na licih
Slovenska reprezentanca je končala kvalifikacije za SP s tretjo zmago v 12 tekmah. Že danes bo misli preusmerila na boj za EP 2021.
Odpri galerijo
Ukrajinci so bili veliko višji, toda Zoran Dragić (z žogo) ni razmišljal o vdaji. Ob njem Vjačeslav Kravcov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Kako ironično danes zvenijo besede Alena Omića, da v kvalifikacijah za letošnje SP ne bo igral za Slovenijo, ker mu niso mogli jamčiti, da bo član reprezentance tudi na Kitajskem. Zdesetkano slovensko moštvo je namreč izgubilo zadnji ščepec teoretičnih možnosti za četrto zaporedno uvrstitev med svetovno elito že v prvem soočenju z Ukrajino. V revanši pa si je le po podaljšku prilepilo majhen obliž na veliko rano in prekinilo niz osmih porazov v »tekmah za pripravo na lepše čase«.
Ukrajinci so v Zaporožju primazali nekaj krepkih zaušnic Slovencem in jih premagali z 28 točkami razlike, a so bili očitno mnenja, da s tem niso poravnali vseh računov. Čeprav so v petek klonili v zanje odločilni tekmi s Črno goro, so v Ljubljano pripotovali z nespremenjeno zasedbo in začeli s precej večjo željo po dobri predstavi; višinski atributi so bili že tako na njihovi strani.
Slovenija: Rebec 10 (1:6), Hrovat 11 (3:3), Dragić 14 (3:4), Murić 16 (5:7), Kosi 12 (2:5) – prva peterka; Rupnik 2, Mesiček 2, Šantelj, Špan 15, Škedelj 3; Glas in Dimec nista igrala;
Ukrajina: Lukašov 8 (1:2), Mišula 8 (1:2), Pustozvonov 13, Bobrov 11 (1:1), Kravcov 16 (2:10) – prva peterka; Bojarkin 8 (2:2), Lipovij, Pavlov 9 (1:2), Petrov, Sanon 7, Bližnjuk 4 (1:2); Krutous ni igral.
Met za dve točki: Slovenija 22:45 (49 %), Ukrajina 27:43 (63 %); za tri: Slovenija 9:34 (26 %), Ukrajina 7:30 (23 %); skoki: Slovenija 46 (29+17), Ukrajina 51 (34+17).
Izkoristili so mlačen pristop gostiteljev in njihove pretirano individualne akcije ter v 23. minuti vodili kar z 49:31, saj so prevladovali pri vseh prvinah. Kanček prezgodnjega zadovoljstva in pogosta psihološka značilnost naših ekip, da zaigrajo po najboljših močeh šele, ko so v skoraj izgubljenem položaju, pa jih je stala uspeha. Slovenija je pod vodstvom energičnih Eda Murića in Zorana Dragića prešla v vodstvo z 61:60 in srečno izsilila podaljšek z Dragićevo trojko v zadnji sekundi rednega dela tekme. V podaljšku pa je znala nadomestiti zaostanek štirih točk.
Po velikem zasuku in trdo prigaranem uspehu je odleglo vsem, saj so nanj čakali vse od 23. februarja lani, ko so ugnali Črno goro v Podgorici. Pred črnim rekordom je reprezentanca dosegla 15 zaporednih zmag v kvalifikacijah za EP 2017 in na eurobasketu. Takšnega padca košarka na stari celini zlepa ne pomni. Vodstvo izbrane vrste je sproti proučevalo razloge, zdaj ga čaka še končna analiza.
Selektor Rado Trifunović pravi: »Kljub številnim odsotnostim bode v oči en podatek: vedno smo igrali dobro, ko je bil v moštvu Gašper Vidmar. Na žalost je odigral le pet od 12 tekem in samo enkrat, v Podgorici, smo nastopili v vsaj približno popolni zasedbi. Vse drugo je bilo improvizacija, vselej je nastopil le Matic Rebec, zato moramo oceniti, kako se je 27 košarkarjev, kolikor jih je dobilo priložnost, obnašalo in sodelovalo na treningih in tekmah. Razmišljati moramo namreč o kvalifikacijah za EP 2021, ki se bodo začele 25. novembra letos. Želimo jih pričakati z optimalno sestavljeno reprezentanco, prav tako pa želimo gostiti eno od skupin na naslednjem eurobasketu. Po najslabšem scenariju pa bomo ostali brez skupine in za kvalifikacije izgubili še kakšnega kakovostnega košarkarja, ker bo igral v evroligi.«
Potem ko smo v minulih mesecih zlili veliko žolča na račun mednarodne zveze FIBA zaradi katastrofalnega ustroja kvalifikacij, moramo priznati, da so nas druge reprezentance, denimo Turčija, Latvija, Grčija, Srbija in Hrvaška, prepričale, da je občasno možno najti kompromis z evroligaškimi klubi in celo z zvezdniki lige NBA. To smo ne nazadnje sami okusili v primeru Reala, saj je Anthony Randolph igral za Slovenijo proti Turčiji in Latviji, v moštvu pa ni bilo Klemna Prepeliča.
Torej ima tudi Košarkarska zveza Slovenije nekaj neizkoriščenih rezerv pri stikih s klubi in reprezentanti, ki so po nizu porazov morda izgubili občutek pripadnosti in tudi zaupanje v strokovni štab. »Verjetno bo pred naslednjimi kvalifikacijami potrebna tudi pobuda košarkarjev. Klemen Prepelič in Jaka Blažič sta zagotovila, da bosta po prvi sezoni pri Realu in Barceloni v drugačnem položaju in da bosta lažje uveljavila svoje želje,« je prepričan Trifunović.
Kot zadnja, 12. med evropskimi reprezentancami se je na SP uvrstila Črna gora kljub porazu z Latvijo s 74:80 (kloniti bi morala za vsaj 9 točk) in si prvič priigrala vstopnico za svetovno elito. Poleg prvakov stare celine pa je izpadlo še pet moštev, ki so se prebila med najboljšo šestnajsterico na zadnjem EP: 5. Latvija, 10. Hrvaška, 11. Finska, 15. Ukrajina in 16. Madžarska. Pot na mundial na Kitajskem, na katerem bo tekmovalo 32 reprezentanc, so si pred tem zagotovile Češka, Francija, Grčija, Italija, Litva, Nemčija, Poljska, Rusija, Srbija, Španija in Turčija. Žrebanje skupin bodo opravili 16. marca v Shenzhenu.
Druga izida v skupini I – Črna gora : Latvija 74:80 (Needham 22, Todorović 13, Dubljević 11; Strelnieks 25, Meiers 12, Timma 11), Španija : Turčija 74:58; končni vrstni red: Španija 10:2, Turčija 8:4, Črna gora in Latvija po 7:5, Ukrajina 5:7, Slovenija 3:9.
Ukrajinci so v Zaporožju primazali nekaj krepkih zaušnic Slovencem in jih premagali z 28 točkami razlike, a so bili očitno mnenja, da s tem niso poravnali vseh računov. Čeprav so v petek klonili v zanje odločilni tekmi s Črno goro, so v Ljubljano pripotovali z nespremenjeno zasedbo in začeli s precej večjo željo po dobri predstavi; višinski atributi so bili že tako na njihovi strani.
Slovenija : Ukrajina 85:84 (76:76, 48:58, 30:41, 17:20)
Dvorana Stožice, gledalcev 5000, sodniki Poursanidis (Grč), Jasevičius in Mačiulaitis (oba Lit).Slovenija: Rebec 10 (1:6), Hrovat 11 (3:3), Dragić 14 (3:4), Murić 16 (5:7), Kosi 12 (2:5) – prva peterka; Rupnik 2, Mesiček 2, Šantelj, Špan 15, Škedelj 3; Glas in Dimec nista igrala;
Ukrajina: Lukašov 8 (1:2), Mišula 8 (1:2), Pustozvonov 13, Bobrov 11 (1:1), Kravcov 16 (2:10) – prva peterka; Bojarkin 8 (2:2), Lipovij, Pavlov 9 (1:2), Petrov, Sanon 7, Bližnjuk 4 (1:2); Krutous ni igral.
Met za dve točki: Slovenija 22:45 (49 %), Ukrajina 27:43 (63 %); za tri: Slovenija 9:34 (26 %), Ukrajina 7:30 (23 %); skoki: Slovenija 46 (29+17), Ukrajina 51 (34+17).
Izkoristili so mlačen pristop gostiteljev in njihove pretirano individualne akcije ter v 23. minuti vodili kar z 49:31, saj so prevladovali pri vseh prvinah. Kanček prezgodnjega zadovoljstva in pogosta psihološka značilnost naših ekip, da zaigrajo po najboljših močeh šele, ko so v skoraj izgubljenem položaju, pa jih je stala uspeha. Slovenija je pod vodstvom energičnih Eda Murića in Zorana Dragića prešla v vodstvo z 61:60 in srečno izsilila podaljšek z Dragićevo trojko v zadnji sekundi rednega dela tekme. V podaljšku pa je znala nadomestiti zaostanek štirih točk.
Po velikem zasuku in trdo prigaranem uspehu je odleglo vsem, saj so nanj čakali vse od 23. februarja lani, ko so ugnali Črno goro v Podgorici. Pred črnim rekordom je reprezentanca dosegla 15 zaporednih zmag v kvalifikacijah za EP 2017 in na eurobasketu. Takšnega padca košarka na stari celini zlepa ne pomni. Vodstvo izbrane vrste je sproti proučevalo razloge, zdaj ga čaka še končna analiza.
Z Vidmarjem vedno dobro
Selektor Rado Trifunović pravi: »Kljub številnim odsotnostim bode v oči en podatek: vedno smo igrali dobro, ko je bil v moštvu Gašper Vidmar. Na žalost je odigral le pet od 12 tekem in samo enkrat, v Podgorici, smo nastopili v vsaj približno popolni zasedbi. Vse drugo je bilo improvizacija, vselej je nastopil le Matic Rebec, zato moramo oceniti, kako se je 27 košarkarjev, kolikor jih je dobilo priložnost, obnašalo in sodelovalo na treningih in tekmah. Razmišljati moramo namreč o kvalifikacijah za EP 2021, ki se bodo začele 25. novembra letos. Želimo jih pričakati z optimalno sestavljeno reprezentanco, prav tako pa želimo gostiti eno od skupin na naslednjem eurobasketu. Po najslabšem scenariju pa bomo ostali brez skupine in za kvalifikacije izgubili še kakšnega kakovostnega košarkarja, ker bo igral v evroligi.«
Potem ko smo v minulih mesecih zlili veliko žolča na račun mednarodne zveze FIBA zaradi katastrofalnega ustroja kvalifikacij, moramo priznati, da so nas druge reprezentance, denimo Turčija, Latvija, Grčija, Srbija in Hrvaška, prepričale, da je občasno možno najti kompromis z evroligaškimi klubi in celo z zvezdniki lige NBA. To smo ne nazadnje sami okusili v primeru Reala, saj je Anthony Randolph igral za Slovenijo proti Turčiji in Latviji, v moštvu pa ni bilo Klemna Prepeliča.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Torej ima tudi Košarkarska zveza Slovenije nekaj neizkoriščenih rezerv pri stikih s klubi in reprezentanti, ki so po nizu porazov morda izgubili občutek pripadnosti in tudi zaupanje v strokovni štab. »Verjetno bo pred naslednjimi kvalifikacijami potrebna tudi pobuda košarkarjev. Klemen Prepelič in Jaka Blažič sta zagotovila, da bosta po prvi sezoni pri Realu in Barceloni v drugačnem položaju in da bosta lažje uveljavila svoje želje,« je prepričan Trifunović.
Črnogorci zadnji na SP
Kot zadnja, 12. med evropskimi reprezentancami se je na SP uvrstila Črna gora kljub porazu z Latvijo s 74:80 (kloniti bi morala za vsaj 9 točk) in si prvič priigrala vstopnico za svetovno elito. Poleg prvakov stare celine pa je izpadlo še pet moštev, ki so se prebila med najboljšo šestnajsterico na zadnjem EP: 5. Latvija, 10. Hrvaška, 11. Finska, 15. Ukrajina in 16. Madžarska. Pot na mundial na Kitajskem, na katerem bo tekmovalo 32 reprezentanc, so si pred tem zagotovile Češka, Francija, Grčija, Italija, Litva, Nemčija, Poljska, Rusija, Srbija, Španija in Turčija. Žrebanje skupin bodo opravili 16. marca v Shenzhenu.
Druga izida v skupini I – Črna gora : Latvija 74:80 (Needham 22, Todorović 13, Dubljević 11; Strelnieks 25, Meiers 12, Timma 11), Španija : Turčija 74:58; končni vrstni red: Španija 10:2, Turčija 8:4, Črna gora in Latvija po 7:5, Ukrajina 5:7, Slovenija 3:9.
