Za konec drama: Krka junaško, Olimpija šampionsko
Ljubljanski košarkarji so v odločilni tekmi finala DP zmagali po podaljšku in si priigrali 17. naslov državnega prvaka.
Ljubljana – Zaradi dolgega niza zmag pred začetkom finala lige Nova KBM in izjemno pozitivnega izkupička v dotedanjih dvobojih s Krko so bili košarkarji Petrola Olimpije že kar prepričani, da se jim 17. naslov prvaka ne more izmuzniti iz rok; morda že v treh tekmah. Toda bili so presrečni, ko so se obdržali na prestolu z rezultatom 3:2. Pot do njega je bila namreč presneto težka in je tokrat zahtevala celo podaljšek.
»Tako sem utrujen, da ne morem niti misliti. Toda eno dobro vem, da sem neskončno ponosen na naše moštvo,« je po odločilni zmagi poudaril Devin Oliver, ki je bil tako kot lani izbran za najboljšega košarkarja finala. Ljubljančani so ob uspešni obrambi lanskega naslova tudi sicer ostali zvesti klubski tradiciji, po kateri so doslej vedno osvojili vsaj dve šampionski lovoriki zapored.
Letošnji uspeh je zanje vendarle nekakšna izjema. Prvič so denimo trofejo proslavili z zmago v Stožicah, čeprav je dvorana v uporabi že od leta 2010. V petem poskusu pa so prvič dobili odločilno peto tekmo finala z Novomeščani, ki so bili s 3:2 uspešnejši v letih 2003, 2010, 2011 in 2014 in v odločilnih dvobojih z Olimpijo za naslov prvaka še vedno prepričljivo vodijo s 6:3. In čeprav so morali danes nastopiti brez kaznovanega dirigenta Domna Bratoža, ki je bil v petek izključen, so zelo drago prodali kožo. A tudi gostitelji so na svoj način igrali z možem manj. Njihov najučinkovitejši košarkar v prvih štirih tekmah finala Jana Špan se tokrat sploh ni vpisal med strelce; zgrešil je vseh osem metov.
Na tekmo brez dramatičnega zapleta so namigovale le napadalno usmerjene uvodne minute, v katerih je Olimpija kaznovala izrazito visoko peterko gostov in pobegnila na 17:10. Že v 9. minuti pa je prednost prevzela Krka (23:25) in se kot hobotnica oklenila domače zasedbe. Moštvi sta se tudi po prehodu k trši igri v obrambi do glavnega premora 15-krat izmenjali v vodstvu in začeli drugi polčas domala z ničle. Novomeščane, pri katerih je strelsko izstopal Žiga Dimec (9) so nekoliko bolj teple težave z osebnimi napakami, saj si je Dalibor Đapa med ravsanjem z Mirzo Begićem nabral že štiri, večno agresivni Dino Cinac pa tri. Ljubljančani pa se lahko zamislili, saj so bili v prvih 20 minutah natančnejši pri metih iz igre (51:50 %), dobili skok z 18:12, in izgubili manj žog (6:8), a zadeli manj trojk (4:6) in zaradi premehkega napadalnega pristopa imeli na voljo kar sedem prostih metov manj, čeprav sta bila Jordan Morgan (12) in Oliver (10) dobro razpoložena.
Izenačena je bila tudi tretja četrtina (21:21), v zadnjem delu pa je najprej potegnila Krka, a njena prednost (69:72) ni dolgo trajala, podobno kot Olimpijin pobeg za 82:76 v 35. minuti. Prve so se začele redčiti novomeške vrste, saj so s petimi osebnimi napakami morali iz igre Đapa, Cinac in Tim Osolnik, v finišu rednega dela pa sta jim na Olimpijini strani sledila Domen Lorbek in Gregor Hrovat, ki je 7,5 sekunde pred iztekom 40 minut omogočil Marku Jošilu dva prosta meta. S prvim je izenačil je 86:86, drugega ni izkoristil, v preostanku časa pa Roko Badžim ni zadel za tri točke. Na vrsti je bil podaljšek, v katerem so bili košarkarji obeh zasedb kot boksarji težke kategorije v 15. rundi. Prelomne udarce sta zadala Morgan in Badžim, Dimec je v finišu zgrešil dva prosta meta, Sašo Zagorac pa zadnje tri Krkine poskuse. Slavje v Stožicah se je lahko začelo.
Potem ko je Petrol Olimpija nocoj vodila 16 minut in Krka 8, medtem ko je bilo strelsko razmerje košarkarjev s klopi kar 50:16, je trener zmagovitega moštva Zoran Martič priznal: »V zadnjih minutah je bilo res vprašanje, kdo se bo prvi zgrudil. Na koncu je morda odločilo, da smo imeli malo več moči po težki sezoni, zahtevni končnici in napornem finalu. Čestitati moram tudi Krki, saj je bila zelo žilav tekmec in se nam je v zelo fizičnem finalu odlično postavila po robu na vseh tekmah.«
Strateg Novomeščanov Simon Petrov ni deloval razočarano: »Noben finalni poraz ni prijeten, a smo lahko ponosni na to, kar smo prikazali. Borili smo se do zadnjega atoma moči in sreča bi se lahko obrnila tudi drugače, čeprav sem že jaz zelo utrujen, čeprav nisem pretekel niti enega metra. Toda kljub vsemu čestitam Olimpiji.«
»Tako sem utrujen, da ne morem niti misliti. Toda eno dobro vem, da sem neskončno ponosen na naše moštvo,« je po odločilni zmagi poudaril Devin Oliver, ki je bil tako kot lani izbran za najboljšega košarkarja finala. Ljubljančani so ob uspešni obrambi lanskega naslova tudi sicer ostali zvesti klubski tradiciji, po kateri so doslej vedno osvojili vsaj dve šampionski lovoriki zapored.
Letošnji uspeh je zanje vendarle nekakšna izjema. Prvič so denimo trofejo proslavili z zmago v Stožicah, čeprav je dvorana v uporabi že od leta 2010. V petem poskusu pa so prvič dobili odločilno peto tekmo finala z Novomeščani, ki so bili s 3:2 uspešnejši v letih 2003, 2010, 2011 in 2014 in v odločilnih dvobojih z Olimpijo za naslov prvaka še vedno prepričljivo vodijo s 6:3. In čeprav so morali danes nastopiti brez kaznovanega dirigenta Domna Bratoža, ki je bil v petek izključen, so zelo drago prodali kožo. A tudi gostitelji so na svoj način igrali z možem manj. Njihov najučinkovitejši košarkar v prvih štirih tekmah finala Jana Špan se tokrat sploh ni vpisal med strelce; zgrešil je vseh osem metov.
Na tekmo brez dramatičnega zapleta so namigovale le napadalno usmerjene uvodne minute, v katerih je Olimpija kaznovala izrazito visoko peterko gostov in pobegnila na 17:10. Že v 9. minuti pa je prednost prevzela Krka (23:25) in se kot hobotnica oklenila domače zasedbe. Moštvi sta se tudi po prehodu k trši igri v obrambi do glavnega premora 15-krat izmenjali v vodstvu in začeli drugi polčas domala z ničle. Novomeščane, pri katerih je strelsko izstopal Žiga Dimec (9) so nekoliko bolj teple težave z osebnimi napakami, saj si je Dalibor Đapa med ravsanjem z Mirzo Begićem nabral že štiri, večno agresivni Dino Cinac pa tri. Ljubljančani pa se lahko zamislili, saj so bili v prvih 20 minutah natančnejši pri metih iz igre (51:50 %), dobili skok z 18:12, in izgubili manj žog (6:8), a zadeli manj trojk (4:6) in zaradi premehkega napadalnega pristopa imeli na voljo kar sedem prostih metov manj, čeprav sta bila Jordan Morgan (12) in Oliver (10) dobro razpoložena.
Morgan in Badžim dokončala DP
Izenačena je bila tudi tretja četrtina (21:21), v zadnjem delu pa je najprej potegnila Krka, a njena prednost (69:72) ni dolgo trajala, podobno kot Olimpijin pobeg za 82:76 v 35. minuti. Prve so se začele redčiti novomeške vrste, saj so s petimi osebnimi napakami morali iz igre Đapa, Cinac in Tim Osolnik, v finišu rednega dela pa sta jim na Olimpijini strani sledila Domen Lorbek in Gregor Hrovat, ki je 7,5 sekunde pred iztekom 40 minut omogočil Marku Jošilu dva prosta meta. S prvim je izenačil je 86:86, drugega ni izkoristil, v preostanku časa pa Roko Badžim ni zadel za tri točke. Na vrsti je bil podaljšek, v katerem so bili košarkarji obeh zasedb kot boksarji težke kategorije v 15. rundi. Prelomne udarce sta zadala Morgan in Badžim, Dimec je v finišu zgrešil dva prosta meta, Sašo Zagorac pa zadnje tri Krkine poskuse. Slavje v Stožicah se je lahko začelo.
Potem ko je Petrol Olimpija nocoj vodila 16 minut in Krka 8, medtem ko je bilo strelsko razmerje košarkarjev s klopi kar 50:16, je trener zmagovitega moštva Zoran Martič priznal: »V zadnjih minutah je bilo res vprašanje, kdo se bo prvi zgrudil. Na koncu je morda odločilo, da smo imeli malo več moči po težki sezoni, zahtevni končnici in napornem finalu. Čestitati moram tudi Krki, saj je bila zelo žilav tekmec in se nam je v zelo fizičnem finalu odlično postavila po robu na vseh tekmah.«
Strateg Novomeščanov Simon Petrov ni deloval razočarano: »Noben finalni poraz ni prijeten, a smo lahko ponosni na to, kar smo prikazali. Borili smo se do zadnjega atoma moči in sreča bi se lahko obrnila tudi drugače, čeprav sem že jaz zelo utrujen, čeprav nisem pretekel niti enega metra. Toda kljub vsemu čestitam Olimpiji.«
