Portugalec za tekmece zaklet kot Leteči Holandec

Paris Saint-Germain proti Manchester Cityju, finale pred finalom? Seveda je že v navadi kliše, da se analizira, kako je ta ali druga tekma lige prvakov prinesla odličen nogomet. Možen je tudi zaradi tega, ker velikani evropskega žogobrca prek arabskih lastnikov in vlagateljev premorejo denar, da pokupijo smetano kakovostnih igralcev. Saj smo tudi slišali, da Lyon goji lep nogomet, a zaradi finančnega položaja vsako sezono prodaja dragulje, ki jih je vzgojil v svojih vrstah.

Nogomet je postal posel kot vse drugo, zato tudi ob prvi uvrstitvi Manchester Cityja v finale lige prvakov lahko trdimo, da bi se to ob športni politiki, ki jo udejanjajo v tem klubu, in kupu novcev iz Združenih arabskih emiratov prej ali slej zgodilo. Pep Guardiola je lahko trenerski genij, a že superliga je nakazala, kam pes moli taco. Tako kot v gospodarstvu se kakovost kopiči v bogatih klubih, manjši pa so le dobavljalci kakovostne delovne sile. Zato tudi ne čudi, da je Manchester City v tej sezoni že skoraj praktično zabetoniral peti naslov angleškega prvaka v zadnjih desetih letih. Še četrtič zapored je osvojil tudi domači ligaški pokal, skupaj pa ima osem takšnih lovorik.

»Seveda je bilo vloženega veliko denarja, odkar je šejk Mansur prevzel klub, a ni stvar le v tem. Veliko je stvari, ki se dogajajo za kulisami. Da smo se uvrstili v finale lige prvakov, je le večja slika tega, kar smo postorili v zadnjih štirih letih,« pravi Pep Guardiola. Katalonec je, odkar je trener nebeško-modrih, v štirih letih prišel do že omenjenih štirih ligaških pokalov, ene pokalne lovorike in je na pragu tretjega prvenstvenega naslova.


 

Obsedenost z ligo prvakov

A krona v elitnem evropskem tekmovanju mu je pri Cityju doslej vedno ušla z vajeti, Pep je ligo prvakov sicer dvakrat osvojil z Barcelono. Z Manchestrom se je vedno ustavil v četrtfinalu, ko je bil glavni strokovnjak Bayerna, pa trikrat v polfinalu. »Ker sem zmagoval v preteklosti, je vsak menil, da moram vsako sezono s svojo ekipo priti v finale lige prvakov. A to je zaradi izjemne kakovosti tekmecev sila težko. Malce nepošteno je tudi do fantov, saj so v zadnjih letih pokazali stalnost,« se brani Guardiola.
Proti PSG mu je pomagala tudi obramba, ki je na povratni tekmi ostala brez prejetega zadetka (že 31-krat v sezoni), v LP je, denimo, letos prejela le štiri gole.

Kot ključ zdajšnje neprebojnosti mnogi omenjajo portugalskega osrednjega branilca Rubena Diasa. Ta je prestopil iz Benfice, obrambo Cityja pa je preporodil na enak način, kot je Nizozemec Virgil van Dijk Liverpoolovo. In še en statistični podatek opogumlja sinje modre: v letošnji ligi prvakov še niso izgubili tekme, enajstkrat so zmagali in le enkrat igrali neodločeno.

V finalu 29. maja v Istanbulu lahko Katalonec iz Santpedorja postane četrti trener, ki je trikrat osvojil ligo prvakov. To je uspelo že Bobu Paisleyju, Carlu Ancelottiju in Zinedinu Zidanu. Guardiola je v 12 letih kot trener Barcelone, Bayerna in Manchester Cityja zbral že 25 lovorik, če bo dobil letošnje elitno starocelinsko klubsko tekmovanje, bo 50-letnik zaprl usta še zadnjim dvomljivcem in si utrdil položaj enega največjih nogometnih trenerjev v zgodovini. So mu pa ob neuspehih v preteklih letih kritiki tudi zamerili, da se njegova obsedenost z ligo prvakov živčno prenaša na njegove igralce in da v težnji za popolno taktiko preveč zaplete stvari.