Laporta na vroči skupščini okrcal Uefo in celo lastne nogometaše
Predsednik Barcelone Joan Laporta je med javnim nastopom na generalni skupščini kluba znova podprl propadli projekt evropske superlige.
Odpri galerijo
Laporta (v sredini) je nedavno na Camp Nouu sodeloval tudi na predstavitvi dresov za novo sezono. FOTO: Albert Gea/Reuters
Na generalni skupščini nogometnega kluba Barcelona je bilo, pričakovano, zelo pestro. Povratnik na predsedniško mesto Joan Laporta ni zamudil priložnosti, da bi še malce očrnil svoje predhodnike, ki so mu, kot je dejal, pustili še večjo finančno luknjo kot jo je s sodelavci pričakoval. Laporta je tudi odpovedal napovedano glasovanje članov o podpori nasedlega projekta evropske superlige, zaradi podpore katere je v zadnjih tednih oziroma mesecih lahko slišal marsikatero kritiko.
Barcelona se pobudi skupaj z madridskim Realom in Juventusom kot edina od ustanovnih članov ni javno odpovedala, Laporta pa je minuli konec tedna dejal, da se Katalonci ne nameravajo opravičiti Evropski nogometni zvezi (Uefa), saj da so želeli zgolj nadzor nad svojo lastno usodo. Šest angleških klubov je skupaj z madridskim Atleticom in milanskima Interjem ter AC Milanom že plačalo kazni in se tudi pogodbeno obvezalo k sodelovanju v tekmovanjih pod okriljem Uefe. V nasprotnem primeru jim grozijo še precej ostrejše finančne kazni. Predsednik Uefe Aleksander Čeferin je sicer pred časom napovedal, da se bodo najvztrajnejših treh superligašev še lotili.
»Govorili smo s klubi (ki so bili udeleženi v superligi, op. a.) in dejali, da nam je všeč, a da morajo sprejeti dejstvo, da bodo naši člani morali naš vstop potrditi na naslednji skupščini,« se je branil Laporta. »Logično je bilo, da glasujemo pred 30. junijem. A zdaj, ko ta format ne obstaja več, vas ne bom prosil, da glasujete. Toda, vztrajam, projekt je živ. Še vedno poskusimo vzpostaviti dialog z Uefo. Ne bomo se opravičili za to, ker smo poskušali organizirati tekmovanje. Ne bomo se opravičili Uefi, ker želimo sami odločati o svoji usodi. Tako bo vsaj v času, ko sem jaz predsednik. Uefa nam je grozila s kaznimi in s tem, da nas bo izključila iz lige prvakov. Čas je pokazal, da smo imeli prav. Zdaj so končali disciplinski postopek in nas registrirali za naslednjo sezono lige prvakov,« je nadaljeval Laporta.
»To počnemo, ker imamo radi nogomet in ker je v tem trenutku ta igra v težkem položaju. Klubi, ki si jih lastijo države, lahko ponujajo veliko bolj privlačne pogodbe kot mi, njihova vlaganja se nadaljujejo. Mladi imajo raje privlačne tekme in število gledalcev upada, zato je denarja manj. Želimo si, da bi bilo to najprivlačnejše tekmovanje na svetu. Uefo in vodstva državnih tekmovanj vabimo k pogovoru. Projekt v primerjavi z Uefinim tudi veliko bolj podpira ostale. Uefa plačuje 180 milijonov evrov v solidarnostne sklade, superliga pa bi ta znesek povišala na 400 milijonov. Verjamemo, da je Fifa (Mednarodna nogometna zveza, op. a.) bližje našemu načinu razmišljanja. Odziv Uefe je bil čuden in zdaj so stopili nazaj. Angleški klubi so bili gonilna sila tekmovanja in se ustrašili pritiskov Uefe. Mislim, da jim je zdaj žal, ker so zapustili superligo, ko so videli, kako je Uefa popustila z grožnjami.«
Veliko obrvi je dvignil tudi njegov dogovor z banko Goldman Sachs za več kot 500-milijonsko posojilo. Laporta, ki je dejal, da bi superliga Barci prinesla več kot 700 milijonov evrov prihodkov, se spopada z več kot 1,2 milijarde evrov dolga, ki je v nekaj letih z dobrih sto milijonov evrov narasel na trenutno komaj obvladljivo gmoto. Posojilo iz ZDA bodo lahko Katalonci vrnili v 15 letih s 3-odstotno obrestno mero.
»Govorimo o preživetju kluba. Nihče ne sme misliti, da bo ta denar namenjen nakupom igralcev ali drugim projektom. Moramo ustaviti krvavenje,« je pred glasovanjem, ki je bilo za predsednika uspešno, dejal Laporta. Po podatkih podpredsednika Eduarda Romeua brez posojila denimo ne bi mogli izplačati dela plač igralcem, ki so pristali na kasnejše izplačilo, medtem ko morajo poravnati še kar nekaj posojil. Samo do 30. junija bi morali Katalonci plačati 75 milijonov evrov za nakupe igralcev iz minulih sezon, 24 milijonov davčni službi, 57 milijonov pa za plače igralcev, a tega denarja vse do danes niso imeli na razpolago.
V tem pogledu se je Laporta v nekaterih izjavah lotil celo nogometašev, ki so po njegovih besedah izkoristili brezvladje v klubu, ko ga je pred njegovim povratkom na vroči stolček vodil Josep Maria Bartomeu. Po ocenah Laporte in njegove ekipe trenutno za plače in amortizacijo klub nameni kar 110 odstotkov vseh prihodkov.
»Govorimo z igralci in njihovimi agenti. Reakcija igralcev je dobra, to jim moram povedati v bran. A izkoristili so določene okoliščine v prejšnjih sezonah. Ne morem vam povedati več, dokler ne bomo pregledali celotne situacije, toda znesek za plače in amortizacijo presega 110 odstotkov celotnih prihodkov kluba,« je nov zaskrbljujoč podatek iz klubske blagajne razkril Laporta.
Barcelona se pobudi skupaj z madridskim Realom in Juventusom kot edina od ustanovnih članov ni javno odpovedala, Laporta pa je minuli konec tedna dejal, da se Katalonci ne nameravajo opravičiti Evropski nogometni zvezi (Uefa), saj da so želeli zgolj nadzor nad svojo lastno usodo. Šest angleških klubov je skupaj z madridskim Atleticom in milanskima Interjem ter AC Milanom že plačalo kazni in se tudi pogodbeno obvezalo k sodelovanju v tekmovanjih pod okriljem Uefe. V nasprotnem primeru jim grozijo še precej ostrejše finančne kazni. Predsednik Uefe Aleksander Čeferin je sicer pred časom napovedal, da se bodo najvztrajnejših treh superligašev še lotili.
»Govorili smo s klubi (ki so bili udeleženi v superligi, op. a.) in dejali, da nam je všeč, a da morajo sprejeti dejstvo, da bodo naši člani morali naš vstop potrditi na naslednji skupščini,« se je branil Laporta. »Logično je bilo, da glasujemo pred 30. junijem. A zdaj, ko ta format ne obstaja več, vas ne bom prosil, da glasujete. Toda, vztrajam, projekt je živ. Še vedno poskusimo vzpostaviti dialog z Uefo. Ne bomo se opravičili za to, ker smo poskušali organizirati tekmovanje. Ne bomo se opravičili Uefi, ker želimo sami odločati o svoji usodi. Tako bo vsaj v času, ko sem jaz predsednik. Uefa nam je grozila s kaznimi in s tem, da nas bo izključila iz lige prvakov. Čas je pokazal, da smo imeli prav. Zdaj so končali disciplinski postopek in nas registrirali za naslednjo sezono lige prvakov,« je nadaljeval Laporta.
Radi imajo nogomet
»To počnemo, ker imamo radi nogomet in ker je v tem trenutku ta igra v težkem položaju. Klubi, ki si jih lastijo države, lahko ponujajo veliko bolj privlačne pogodbe kot mi, njihova vlaganja se nadaljujejo. Mladi imajo raje privlačne tekme in število gledalcev upada, zato je denarja manj. Želimo si, da bi bilo to najprivlačnejše tekmovanje na svetu. Uefo in vodstva državnih tekmovanj vabimo k pogovoru. Projekt v primerjavi z Uefinim tudi veliko bolj podpira ostale. Uefa plačuje 180 milijonov evrov v solidarnostne sklade, superliga pa bi ta znesek povišala na 400 milijonov. Verjamemo, da je Fifa (Mednarodna nogometna zveza, op. a.) bližje našemu načinu razmišljanja. Odziv Uefe je bil čuden in zdaj so stopili nazaj. Angleški klubi so bili gonilna sila tekmovanja in se ustrašili pritiskov Uefe. Mislim, da jim je zdaj žal, ker so zapustili superligo, ko so videli, kako je Uefa popustila z grožnjami.«
Veliko obrvi je dvignil tudi njegov dogovor z banko Goldman Sachs za več kot 500-milijonsko posojilo. Laporta, ki je dejal, da bi superliga Barci prinesla več kot 700 milijonov evrov prihodkov, se spopada z več kot 1,2 milijarde evrov dolga, ki je v nekaj letih z dobrih sto milijonov evrov narasel na trenutno komaj obvladljivo gmoto. Posojilo iz ZDA bodo lahko Katalonci vrnili v 15 letih s 3-odstotno obrestno mero.
»Govorimo o preživetju kluba. Nihče ne sme misliti, da bo ta denar namenjen nakupom igralcev ali drugim projektom. Moramo ustaviti krvavenje,« je pred glasovanjem, ki je bilo za predsednika uspešno, dejal Laporta. Po podatkih podpredsednika Eduarda Romeua brez posojila denimo ne bi mogli izplačati dela plač igralcem, ki so pristali na kasnejše izplačilo, medtem ko morajo poravnati še kar nekaj posojil. Samo do 30. junija bi morali Katalonci plačati 75 milijonov evrov za nakupe igralcev iz minulih sezon, 24 milijonov davčni službi, 57 milijonov pa za plače igralcev, a tega denarja vse do danes niso imeli na razpolago.
Oster tudi do nogometašev
V tem pogledu se je Laporta v nekaterih izjavah lotil celo nogometašev, ki so po njegovih besedah izkoristili brezvladje v klubu, ko ga je pred njegovim povratkom na vroči stolček vodil Josep Maria Bartomeu. Po ocenah Laporte in njegove ekipe trenutno za plače in amortizacijo klub nameni kar 110 odstotkov vseh prihodkov.
»Govorimo z igralci in njihovimi agenti. Reakcija igralcev je dobra, to jim moram povedati v bran. A izkoristili so določene okoliščine v prejšnjih sezonah. Ne morem vam povedati več, dokler ne bomo pregledali celotne situacije, toda znesek za plače in amortizacijo presega 110 odstotkov celotnih prihodkov kluba,« je nov zaskrbljujoč podatek iz klubske blagajne razkril Laporta.
