Olimpija bije bitko s časom in razumom, medtem ko je Maribor že šampionski
Po 1. kolu 1. SNL so razmerja sil med najboljšima kluboma že v vijolični prid, toda nakupi igralcev jih lahko zasukajo čez noč
Odpri galerijo
Luka Zahović je sezono začel v slogu naziva najboljšega strelca: z dvema goloma. Foto Tadej Regent/Delo
Slab štart Olimpije, odličen Maribora, tekmovalni Domžal. Tako je trojček kandidatov za naslov prvaka odprl 28. sezono 1. SNL. Dogajanje na slovenskih nogometnih igriščih se – navkljub viku in kriku zeleno-belih navijačev zaradi evropskih spodrsljajev in uvodnega domačega poraza – ne razlikuje veliko od lanskega.
Bi bila Olimpija uspešnejša, če bi ligaško sezono začela v Stožicah namesto v Novi Gorici? To je vprašanje, ki si ga lansko leto ni bilo treba postavljati po evropskem polomu in dveh porazih z 0:1 proti finski Vassi, saj je Olimpija zacelila rano v Stožicah proti Celju. Poraz proti Vassi je vsekakor sodil v kategorijo največjih evropskih polomov v zgodovini vseh Olimpij, medtem ko je tesen izpad proti Qarabagu (0:1, 0:0) pomenil le zamujeno priložnost.
Letos so imeli zeleno-beli težji popravni izpit in ga niso izkoristil. Toda ne le zaradi izjemno motiviranih in za leto izkušenejših Goričanov, ki bodo v tej sezoni precej bolj konkurenčni najboljšim kot v minuli, marveč zavoljo zmede in pomanjkanja razuma – najprej pri izbiri trenerja, nato zaradi pomanjkanja časa za ustrezne priprave in na koncu še zaradi ponesrečenega kadrovanja igralcev.
Da se je na vrhu krivcev za najslabši štart v sezono v zgodovini Olimpij znašel trener Ilija Stolica, ni presenečenje, marveč je zgolj posledica vseh napak neizkušenega trenerja, še enega v vrsti samozavestnih tujih strokovnjakov, prinašalcev nogometne žoge v Slovenijo. Pri tem je imel izdatno pomoč predsednika Milana Mandarića.
Toda Olimpija v Novi Gorici tudi z vsemi znova neposrečenim igralskimi menjavami ni bila tako nemočna ali slaba, prej nespretna in nesrečna. V primerjavi z razigranim in v Sloveniji narejenim Mariborom, ki je imel v Rudarju in njegovem trenerju Marijanu Pušniku 12. in 13. igralca (kar je Pušnik priznal), je bila pri obstreljevanju goriških vrat silno neučinkovita.
Olimpija bije bitko s časom in razumom. Ne prvega ne drugega zaenkrat nima, a je tudi res, da zmaga ali dve v nizu (v četrtek v Evropi proti Crusaders in v nedeljo v ligi proti Krškem sta realni) lahko korenito zasukata vzdušje in formo v moštvu. Še največ za vrnitev k zmagam lahko z novim paketom okrepitev naredi Mandarić. Lani je na tak način osrečil in rešil Igorja Bišćana.
Prvo dejanje 28. sezone 1. SNL je ponudilo dopadljive in razburljive tekme, soliden obisk, 14 golov (2,8 povprečno na tekmo), toda tudi potrdil napovedi. Maribor, Domžale in tudi Olimpija so še razred za sebe, Gorica je boljša, Rudar tudi ni tako slab, kot je deloval proti Mariboru, Celje pa bi lahko še eno sezono iskalo ravnovesje med lepoto igre in učinkom. Aluminij si je z uvodno zmago krepko izboljšal izhodišče, medtem ko bodo Mura, Krško in Triglav bržkone v medsebojnih dvobojih določili, kdo bo glavni kandidat za izpad. Spodbudno je, da so klubi, z izjemo Olimpije, ustavili potujčevanje in se usmerili k lastnim silam ter uveljavljanju igralcev iz mlajših kategorij. Toda kaže biti previden, prestopni rok za igralce s pogodbami traja do konca avgusta in klubska vodstva lahko še spremenijo pozitivni trend. Vztrajanje pri njem bi lahko pomenilo lepšo prihodnost slovenskega klubskega nogometa.
Bi bila Olimpija uspešnejša, če bi ligaško sezono začela v Stožicah namesto v Novi Gorici? To je vprašanje, ki si ga lansko leto ni bilo treba postavljati po evropskem polomu in dveh porazih z 0:1 proti finski Vassi, saj je Olimpija zacelila rano v Stožicah proti Celju. Poraz proti Vassi je vsekakor sodil v kategorijo največjih evropskih polomov v zgodovini vseh Olimpij, medtem ko je tesen izpad proti Qarabagu (0:1, 0:0) pomenil le zamujeno priložnost.
Letos so imeli zeleno-beli težji popravni izpit in ga niso izkoristil. Toda ne le zaradi izjemno motiviranih in za leto izkušenejših Goričanov, ki bodo v tej sezoni precej bolj konkurenčni najboljšim kot v minuli, marveč zavoljo zmede in pomanjkanja razuma – najprej pri izbiri trenerja, nato zaradi pomanjkanja časa za ustrezne priprave in na koncu še zaradi ponesrečenega kadrovanja igralcev.
Bo sledil Mandarićev paket okrepitev?
Da se je na vrhu krivcev za najslabši štart v sezono v zgodovini Olimpij znašel trener Ilija Stolica, ni presenečenje, marveč je zgolj posledica vseh napak neizkušenega trenerja, še enega v vrsti samozavestnih tujih strokovnjakov, prinašalcev nogometne žoge v Slovenijo. Pri tem je imel izdatno pomoč predsednika Milana Mandarića.
Toda Olimpija v Novi Gorici tudi z vsemi znova neposrečenim igralskimi menjavami ni bila tako nemočna ali slaba, prej nespretna in nesrečna. V primerjavi z razigranim in v Sloveniji narejenim Mariborom, ki je imel v Rudarju in njegovem trenerju Marijanu Pušniku 12. in 13. igralca (kar je Pušnik priznal), je bila pri obstreljevanju goriških vrat silno neučinkovita.
Olimpija bije bitko s časom in razumom. Ne prvega ne drugega zaenkrat nima, a je tudi res, da zmaga ali dve v nizu (v četrtek v Evropi proti Crusaders in v nedeljo v ligi proti Krškem sta realni) lahko korenito zasukata vzdušje in formo v moštvu. Še največ za vrnitev k zmagam lahko z novim paketom okrepitev naredi Mandarić. Lani je na tak način osrečil in rešil Igorja Bišćana.
Všečno, a razlike so že očitne
Prvo dejanje 28. sezone 1. SNL je ponudilo dopadljive in razburljive tekme, soliden obisk, 14 golov (2,8 povprečno na tekmo), toda tudi potrdil napovedi. Maribor, Domžale in tudi Olimpija so še razred za sebe, Gorica je boljša, Rudar tudi ni tako slab, kot je deloval proti Mariboru, Celje pa bi lahko še eno sezono iskalo ravnovesje med lepoto igre in učinkom. Aluminij si je z uvodno zmago krepko izboljšal izhodišče, medtem ko bodo Mura, Krško in Triglav bržkone v medsebojnih dvobojih določili, kdo bo glavni kandidat za izpad. Spodbudno je, da so klubi, z izjemo Olimpije, ustavili potujčevanje in se usmerili k lastnim silam ter uveljavljanju igralcev iz mlajših kategorij. Toda kaže biti previden, prestopni rok za igralce s pogodbami traja do konca avgusta in klubska vodstva lahko še spremenijo pozitivni trend. Vztrajanje pri njem bi lahko pomenilo lepšo prihodnost slovenskega klubskega nogometa.
