Plaže, vrtovi in šport: Slovenci v nogometni Haifi kot doma

Kdo ve, kako naspani so pričakali »dan D« slovenski nogometaši in kako sveži bodo pričakali tekmo med Izraelom in Slovenijo. Ob njihovem hotelu Dan Panorama namreč poteka del karnevalske povorke ob prazniku v čast obrambe pred Hamanom, ki je želel v času perzijskega imperija pobiti vse Jude. Praznik namreč zaznamujejo mladi in stari: prvi se našemijo v pustne kostume, drugi pogosto do onemoglosti veseljačijo in – pijejo vino.



Prebivalce Haife bi resda težko označili za tipične veseljake in malopridneže. Izraelci ne pravijo zaman, da v Jeruzalemu molijo, da se v Tel Avivu igrajo, v Haifi pa delajo. Prav Haifa nemara še najmočneje spominja na evropska mesta, z velikostjo 285.000 prebivalcev jo je možno primerjati tudi s slovensko metropolo, zato se Kekovi fantje tu počutijo kot v domovini.

​Brez športnih tekmovanj po šestdnevni vojni z Arabci

Slovensko reprezentanco povezuje z izraelsko še ena zanimivost: obe sta debitirali pod dežnikom Uefe v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 1996. Slovenci so bili prej del rajnke Jugoslavije, Izraelci pa so tekmovali pod okriljem azijske nogometne zveze (AFC). Izbrana vrsta Izraela je neposredna pravna naslednica palestinske reprezentance, ki je med letoma 1934 in 1940 igrala pet mednarodnih tekem. Izrael je okusil vonj svetovnega prvenstva le enkrat – leta 1970, ko je mundial prvič obiskal Mehiko. Do leta 1968 je igral na azijskih prvenstvih – leta 1964 je postal tudi prvak –, tedaj pa odstopil od vseh tekmovanj zavoljo političnih razlogov po šestdnevni vojni z arabskimi sosedi v letu 1967. Izraelski nogomet je nato oživel šele v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je postal del evropske družine, saj večina muslimanskih držav v Aziji z njim ni želela igrati.

Država sistematično podpira šport

Odtlej so Izraelci vlagali tudi v športno infrastrukturo in kadrovsko krepili svoje kolektive. Ne gre le za zgodovino, tudi letos so povečali državni proračun za šport. Premier Benjamin Netanjahu je odobril 30-odstotno povečanje proračuna za šport iz lanskih 725 milijonov šeklov na letošnjo milijardo šeklov, kar znaša približno 250 milijonov evrov. To so številke, o katerih lahko slovenski šport zgolj sanja. Ob tem vlagajo v šport tudi zasebniki. Izrael in Slovenija bosta igrala drevišnjo tekmo na štadionu Sammy Ofer, to je bil najbogatejši Izraelec, ki je umrl leta 2011, ko so njegovo premoženje ocenili na 10 milijard evrov. Tedanji ladjar Ofer je doniral petino od 130 milijonov evrov, kolikor je stala gradnja imenitnega objekta s 30.780 sedeži, ki ga krasijo štiri Uefine zvezdice, na njem pa igrata tekme tukajšnja kluba Maccabi in Hapoel.



Izraelski reprezentančni nogomet ne kotira tako visoko kot pred dvema desetletjema, ko so najboljši klubi privabljali v svoje vrste zveneča imena, med drugimi sta igrala v tukajšnji ligi tudi napadalca Milan Osterc in Primož Gliha. Toda v zadnjem času Izraelci iščejo pot navzgor tako v nogometu kot v košarki. »Tukajšnje lige so resda skromne, Maccabi Tel Aviv bi lahko postal državni prvak že konec meseca, tako veliko prednost ima pred drugimi nogometnimi klubi. Košarkarski Maccabi ima na voljo še vedno toliko denarja kot prej, ko je vladal Evropi, toda vodstvo ne najde prave kadrovske politike,« nam je v pogovoru zaupal urednik na televiziji Sport5 Dani Porath in dodal zanimivost: »Nogometna reprezentanca je bila najbližje euru 2000, ko je izgubila v zadnji minuti tekme dodatnih kvalifikacij z Avstrijo. Usoden je bil prosti strel Andija Herzoga, ki zdaj vodi Izraelce tudi v skupini z Avstrijo in Slovenijo ...«

Na vsakem vogalu ruščina

Vzpon izraelskega športa v naslednjih letih je zelo verjeten. Država filigransko načrtuje vse, ne le športne uspehe. Tudi v Haifi želijo do leta 2025 povečati število meščanov na 330.000. Eden od najpogosteje slišanih jezikov na mestnih ulicah je denimo ruski, večina uradnih označb, tabel in znakov premore tudi ruski napis. Imigranti judovskega porekla iz držav nekdanje Sovjetske zveze, predvsem Ukrajine in Rusije, predstavljajo četrtino prebivalstva.



Haifa ne spominja na razvita evropska mesta zgolj zavoljo odlično razvejane industrije, športnih dejavnosti, petkilometrske plaže in edinstvenega sožitja med Izraelci in Arabci. Ena od njenih znamenitosti so Bahajski vrtovi, del Unescove dediščine, ki krasi pogled iz hotela slovenske reprezentance. Čudovito zelenje, ki vključuje 450 različnih rastlin, so tam postavili za 200 milijonov evrov, stroški letnega vzdrževanja znašajo štiri milijone. Slovenci se tu počutijo kot doma.