Nemčija tedaj že anektirala Avstrijo, toda ni prišla daleč
Odštevamo dneve do začetka letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo med 20. novembrom in 18. decembrom v Katarju, in se pri tem spominjamo preteklih turnirjev. Tretji je bil v Italiji. Italija je po spornem naslovu leta 1934 štiri leta pozneje popravila vtis in po športni poti prišla do novega naslova v tekmovanju za pokal Julesa Rimeta. Največje razočaranje je doživela nacistična Nemčija.
Nemčija je pol leta pred prvenstvom že priključila nogometno velesilo Avstrijo in kljub osmim avstrijskim igralcem je »elf« tekmovanje končali že v osmini finala. V finalu sta se srečali izbrani vrsti Italije in Madžarske. Madžari so v predtekmovanju odpravili Indijo (6:0), Švico (2:0) in Švedsko (5:1). Italija, ki je imela v moštvu le še dva igralca iz reprezentance 1934, Giuseppeja Meazzo in Giovannija Ferrarija, je z Norveško odigrala podaljšek (2:1), v rednem delu pa je ugnala Francoze (3:1) in Brazilce (2:1), ki so že kazali izjemno tehnično znanje.
Po izpadu Nemcev so bili na vrsti Italijani
Občinstvo v Franciji je reprezentanci Nemčije dalo jasno vedeti, kaj si misli o veliki Nemčiji, ter sproščalo energijo na tribunah. Po izpadu Nemcev so bili na vrsti Italijani. Neverjetno sovraštvo se je videlo predvsem v polfinalu med Italijo in Brazilijo, kjer je bilo na brazilski strani prav vseh 35.000 gledalcev.
Varovanci Vitoria Pozza pa se niso pustili zmesti in so po zaslugi sporne enajstmetrovke dosegli zmagoviti gol. Brazilija se je nad sodniško odločitvijo sicer pritožila, a je Fifa pritožbo zavrnila. Prav nič ji ni pomagalo dejstvo, da so imeli v svojih vrstah Leonidasa da Silvo, s sedmimi goli najboljšega strelca prvenstva.
Tudi v finalu, ki ga je spremljalo 60.000 ljudi, so bile simpatije občinstva na strani Madžarske. Italijani, ki jih je Pozzo izjemno pripravil, pa so v dvoboju z Madžari pokazali najboljši nogomet in zasluženo slavili s 4:2. Na koncu so morali prav vsi priznati, da je bila Italija na odločilni tekmi v Stade de Colombesu boljša in italijanski nogometaši so vendarle poželi tudi zaslužen aplavz, ko jim je francoski predsednik Albert Lebrun izročil pokal za najboljšo reprezentanco na svetu.
