Zelena luč Salt Baeju, ustavili pa moža, ki je na ramenih nosil Maradono
Kapetan argentinske reprezentance Lionel Messi je po finalni tekmi nogometnega mundiala v Katarju končal na ramenih upokojenega soigralca Sergia Agüera. Nastala je serija fotografij, ki so – seveda ne povsem slučajno – spominjale na tiste s finalne tekme SP 1986 v Ciudad de Mexicu, kjer je Argentina zavzela svetovni prestol s svojim »večnim« virtuozom Diegom Maradono.
Nedeljsko tekmo v Lusailu je spremljal tudi Roberto Cejas, mož, ki ga verjetno pozna ogromno število ljudi v Argentini in po svetu, a se tega sploh ne zavedajo. Cejas je namreč zaslovel zgolj po zaslugi ene fotografije – tiste, na kateri Maradona s pokalom v roki slavi zmago na štadionu Azteca leta 1986.
Cejas je po zaslugi madridskega športnega portala Relevo dobil vstopnico za nedeljski finale med Argentino in Francijo, imel je celo dovoljenje Argentinske nogometne zveze (AFA) za vstop na zelenico po zadnjem sodnikovem žvižgu, da bi z Messijem na ramenih ponovil ikonično fotografijo izpred več kot 36 let, a mu ni uspelo. Poleg fotografij Messija in Agüera so v zadnjih dneh naslovnice, žal, polnile tudi fotografije Nusreta Gökceja, turškega kulinaričnega influencerja, ki je brez težav prišel na zelenico in se, denimo, uspel fotografirati tudi z Messijem, v roke pa so mu potisnili tudi sloviti pokal.
Intervju Roberta Cejasa za nogometni portal Goal pred letošnjim finalom (v španščini):
»Zelo sem hvaležen ljudem, ki so mi omogočili ogled letošnje finalne tekme. Kaj se spominjam iz leta 1986? Če sem povsem iskren, sem prišel brez vstopnice in brez nje tudi vstopil,« se je v smehu za katalonski radio RAC1 spominjal Cejas. »Bilo nas je sedem, imeli pa smo le pet vstopnic, s pomočjo nekaj dolarjev in dobrote gostiteljev pa so nam dovolili vstopiti. Namestili smo se povsem ob zelenico, ko pa je bilo tekme enkrat konec, so vsi želeli na igrišče. Tudi nam je uspelo in pridružili smo se slavju, Maradona je že tekel po zelenici, mi pa smo se mu približali. Videl sem, da so poleg mene že dvignili (Pedra) Pascullija, nato pa sem se v nekoga zaletel. Videl sem, da je to Maradona, pogledala sva se ... Šlo je za vprašanje sekund, nič več, splezal je name in sploh točno ne vem, koliko časa sem ga nosil. Grozno je bilo vroče in vlažno, gotovo pa je šlo za kakšne štiri ali pet minut.«
O finalu 2022 pa je povedal: »Poskušali smo priti do Messija, z mano je bil tudi Marco, gre za fanta, ki je storil vse mogoče in nemogoče, da bi nam uspelo. Dobili smo tudi dovoljenje argentinske zveze, a ga Fifa ni sprejela. Žal nam ni uspelo, vsi veste, koliko varnostnikov je bilo tam. Škoda, to bi bila pika na i, smo pa vsaj opravili drugo nalogo – da je Argentina osvojila naslov!«
