Tiramisu bo Mauro Camoranesi že plačal, le da bo danes zmagal
V Stožicah nova visoka ovira za neprepričljivo Olimpijo, Ante Šimundža pa proti svojemu Mariboru v Murski Soboti seveda posebej motiviran.
Odpri galerijo
Tekme Mure in Maribora so bile vroče že pred desetletjem, ko je nastala ta fotografija, privlačne pa so tudi, odkar je novi soboški klub pred dvema letoma začel svojo prvoligaško zgodbo.
FOTO: Tadej Regent/Delo
Slovenski nogometni spored sredi tedna, kajpak v popoldanskih urah, saj navodila Uefe zahtevajo večerni mir za predstave prestižnih lige prvakov in evropske lige, ponuja zanimivo dogajanje, še posebej tokrat v Stožicah ter Fazaneriji, nogometnem hramu v tistem delu severovzhoda države prek reke Mure. Tekma domačega moštva z Mariborom bi napolnila tribune do vrha, toda virus je zdaj odgnal občinstvo.
Kako bi bilo z obiskom v Ljubljani? Mestni dvoboj Olimpije in Brava še zdaleč ne bi pritegnil takšne množice na tribune kot derbi vzhoda v Murski Soboti, toda med poznavalci in tistimi, ki jim je tudi v glavnem mestu nogomet pomemben del vsakdanjega utripa, bi poskrbel za številna vprašanja. Zlasti iz zeleno-belega zornega kota.
Klub, ki bi se moral tako po vložku kot tudi vplivu in prepoznavnosti iz leta v leto boriti za vrh, tava med občasnimi prebliski in
težko prebavljivimi predstavami za tisto zvesto občinstvo. To je v Ljubljani doživelo že trenutke ponosa in slave kot tudi žalosti, tudi v zadnjih oktobrskih dneh. Ne nazadnje je tisoč najbolj zvestih obiskovalcev Bežigrada prav na včerajšnji dan pred 13 leti pomahalo v slovo zadnji Olimpijini tekmi na tem kultnem Plečnikovem štadionu. Takrat so bili v 3. ligi zmaji boljši od Jesenic (4:1), svojo zgodbo so nadaljevali v Šiški, zadnje desetletje so prebivalci Stožic. Pogled v sedanjost pa razkrije marsikaj, zdaj denimo tudi boleče spoznanje, da je Olimpija na osmih dosedanjih tekmah te sezone zabila pičlih osem golov. Današnji tekmec Bravo je vendarle zbral dva gola več, nogometaši vodilne Sežane so 13-krat zadeli v polno, Mariborčani pa 17-krat ...
Rokopis Dina Skenderja poznavalcev in navijačev doslej še zdaleč ni prepričal, tudi Mladen Rudonja je nekoč na igrišču deloval precej bolj prepričljivo kot zdaj v vlogi vodilnega moža športne strategije. Na igrišče pa prihajajo tekmeci iz zahodnega dela mesta, ki so pred štirimi meseci uprizorili svojo veliko zabavo kar sredi Stožic, v pičlih 25 minutah vodili že s 4:0, petico za bolečine starejšega ljubljanskega brata pa pritisnili še z golom v zadnji minuti tekme. Moštvo Dejana Grabića je takrat navdušilo s povezano in učinkovito igro, Olimpija je bila nekaj dni po odhodu Safeta Hadžića povsem razglašena. Nikica Milenković se takrat v vlogi gasilca ni znašel, naslednik Skender pa doslej športne javnosti še ni prepričal.
Mura vs. Maribor? Prav mučen – a v teh dneh žal realen – je napis na uradni stran soboškega kluba z naslovom Fazanerija bo proti Mariboru samevala. Ni si težko predstavljati vrveža na tribunah, tudi ob številnih obiskovalcih južno od Mure, ki jim srce bije za vijolično barvo. Obe moštvi lovita vodilno Sežano, popuščanja ne bo. Kot ga pravzaprav nikdar ni v tem velikem vzhodnoslovenskem derbiju – odkar je ta nova Mura začela pisati prvoligaško zgodbo, v sezoni 2018/19, so črno-beli in vijolični zbrali 8 medsebojnih tekem, kar pet se jih je končalo neodločeno. Maribor ima eno zmago več, toda tista ena Murina, septembra 2018 s 4:1, je posebej odmevala.
Ante Šimundža, Mariborčan na soboški klopi, je kajpak posebej motiviran, tudi Mauro Camoranesi na vijolični klopi težko prenaša poraze. Tega zadnjega proti klubskemu športnemu direktorju Oliverju Bogatinovu v tenisu z nogo – tudi tako se je moštvo poskusilo sprostiti pred derbijem – je izgubil, v igri je bilo vabilo na znamenito italijansko sladico tiramisu. A to mojstrovino iz piškotov, čokolade, mascarponeja in kave bo svetovni prvak iz leta 2006 z zadovoljstvom plačal, da bosta le oba nasmejana tudi danes malce pred pol osmo, ko bo v Murski Soboti padel zastor nad pomembno tekmo.
Kako bi bilo z obiskom v Ljubljani? Mestni dvoboj Olimpije in Brava še zdaleč ne bi pritegnil takšne množice na tribune kot derbi vzhoda v Murski Soboti, toda med poznavalci in tistimi, ki jim je tudi v glavnem mestu nogomet pomemben del vsakdanjega utripa, bi poskrbel za številna vprašanja. Zlasti iz zeleno-belega zornega kota.
Timi Max Elšnik (v dvoboju s celjskim napadalcem Romanom Bezjakom) je med redkimi močnimi aduti sedanje blede Olimpije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Klub, ki bi se moral tako po vložku kot tudi vplivu in prepoznavnosti iz leta v leto boriti za vrh, tava med občasnimi prebliski in
težko prebavljivimi predstavami za tisto zvesto občinstvo. To je v Ljubljani doživelo že trenutke ponosa in slave kot tudi žalosti, tudi v zadnjih oktobrskih dneh. Ne nazadnje je tisoč najbolj zvestih obiskovalcev Bežigrada prav na včerajšnji dan pred 13 leti pomahalo v slovo zadnji Olimpijini tekmi na tem kultnem Plečnikovem štadionu. Takrat so bili v 3. ligi zmaji boljši od Jesenic (4:1), svojo zgodbo so nadaljevali v Šiški, zadnje desetletje so prebivalci Stožic. Pogled v sedanjost pa razkrije marsikaj, zdaj denimo tudi boleče spoznanje, da je Olimpija na osmih dosedanjih tekmah te sezone zabila pičlih osem golov. Današnji tekmec Bravo je vendarle zbral dva gola več, nogometaši vodilne Sežane so 13-krat zadeli v polno, Mariborčani pa 17-krat ...
Rokopis Dina Skenderja poznavalcev in navijačev doslej še zdaleč ni prepričal, tudi Mladen Rudonja je nekoč na igrišču deloval precej bolj prepričljivo kot zdaj v vlogi vodilnega moža športne strategije. Na igrišče pa prihajajo tekmeci iz zahodnega dela mesta, ki so pred štirimi meseci uprizorili svojo veliko zabavo kar sredi Stožic, v pičlih 25 minutah vodili že s 4:0, petico za bolečine starejšega ljubljanskega brata pa pritisnili še z golom v zadnji minuti tekme. Moštvo Dejana Grabića je takrat navdušilo s povezano in učinkovito igro, Olimpija je bila nekaj dni po odhodu Safeta Hadžića povsem razglašena. Nikica Milenković se takrat v vlogi gasilca ni znašel, naslednik Skender pa doslej športne javnosti še ni prepričal.
Dejan Grabić je pred štirimi meseci s svojim Bravom povsem razorožil mestnega tekmeca. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Lep soboški spomin na september 2018
Mura vs. Maribor? Prav mučen – a v teh dneh žal realen – je napis na uradni stran soboškega kluba z naslovom Fazanerija bo proti Mariboru samevala. Ni si težko predstavljati vrveža na tribunah, tudi ob številnih obiskovalcih južno od Mure, ki jim srce bije za vijolično barvo. Obe moštvi lovita vodilno Sežano, popuščanja ne bo. Kot ga pravzaprav nikdar ni v tem velikem vzhodnoslovenskem derbiju – odkar je ta nova Mura začela pisati prvoligaško zgodbo, v sezoni 2018/19, so črno-beli in vijolični zbrali 8 medsebojnih tekem, kar pet se jih je končalo neodločeno. Maribor ima eno zmago več, toda tista ena Murina, septembra 2018 s 4:1, je posebej odmevala.
94.
minuta je nazadnje odločila zmagovalca med Mariborom in Muro, za 3:2 je zadel Marcos Tavares
minuta je nazadnje odločila zmagovalca med Mariborom in Muro, za 3:2 je zadel Marcos Tavares
Ante Šimundža, Mariborčan na soboški klopi, je kajpak posebej motiviran, tudi Mauro Camoranesi na vijolični klopi težko prenaša poraze. Tega zadnjega proti klubskemu športnemu direktorju Oliverju Bogatinovu v tenisu z nogo – tudi tako se je moštvo poskusilo sprostiti pred derbijem – je izgubil, v igri je bilo vabilo na znamenito italijansko sladico tiramisu. A to mojstrovino iz piškotov, čokolade, mascarponeja in kave bo svetovni prvak iz leta 2006 z zadovoljstvom plačal, da bosta le oba nasmejana tudi danes malce pred pol osmo, ko bo v Murski Soboti padel zastor nad pomembno tekmo.
