Za Celje je koronakriza obdobje uspehov
Po rezultatsko sijajnem izkupičku v Budimpešti je slovenski prvak zapeljal na evropsko nogometno avtocesto.
Odpri galerijo
Celjski nogometaši so na dobri poti, da tudi v Evropi pripravijo presenečenje. FOTO: Jurij Kodrun/EkipaSN
Celjani so veliki zmagovalci koronakrize. Od prvega dne pandemije postavljajo mejnike v tridesetletni zgodovini v samostojni državi. V 1. kolu kvalifikacij za ligo prvakov so z eno samo tekmo in zmago – po uvrstitvi v Evropo in nato naslovu državnega prvaka – uresničili še tretji cilj. (Pre)visoka zmaga s 3:0 proti tipično trdemu, a tehnično ter taktično omejeno usposobljenemu Dundalku bi morala za seboj povleči izključno pozitivne stvari: morda še bolj vidne že v naslednji, veliko zahtevnejši tekmi proti za razred močnejšemu Moldeju.
»Pričakovali smo prav takšno tekmo. Trd nogomet, v katerem ni bilo veliko lepote. Želeli smo biti disciplinirani, želeli smo se uvrstiti v drugo kolo kvalifikacij. Veliko od tega se nam je izšlo. Vsebina na igrišču je bila proti koncu takšna, kakršno znamo ustvariti,« je po tekmi z vidnim olajšanjem povedal trener Dušan Kosić, ki je opravil zahteven zrelostni izpit in se že uvrstil med trenerske lisjake, ki vedo, da všečnost igre v evropskih tekmah s tako velikim vložkom ne prinaša zmag. In lovorik na domačem prizorišču prav tako ne.
V Budimpešti je bil celjski orkester tak, kot mora biti glede na svoje izkušnje in potenciale. Discipliniran in odgovoren, taktično je izpolnjeval naloge in se ni prepustil evforiji, domala v vsakem trenutku se je zavedal, da bi morebitno »strganje z verige« in preobrazba v igrivo zasedbo lahko povzročila kaos in polom. Ne glede na omejitve tekmecev so bile njihove izkušnje močno orožje prav za brezglavo tekmo.
Presenetljiv umik športnega direktorja in enega od tvorcev šampionskega Celja Branka Veršiča nima ozadja za ljubitelje teorij zarot. Vrščaj se je umaknil zaradi nezmožnosti opravljanja dveh služb, med drugim je tudi vodja prodaje pri podjetju Ahac iz Šentjurja, sicer enem od večjih pokroviteljev kluba. Ostaja pa v upravnem odboru kluba. Športnega direktorja naj bi v prihodnosti izbral sovlagatalj, ki se že dlje časa pogaja za vstop v klub.
»V slabšem obdobju od 50. do 80. minute smo zelo trpeli. Zadnja linija je bila pod pritiskom, ker nismo zadrževali žoge v svoji posesti. Toda to je bila tekma, kakršno smo predvideli. Še bolj nas je povezala, vlila nam je samozavest in predvsem dala pomembne izkušnje. Se pa zavedamo, da bo proti Moldeju veliko težje, ampak zdaj že znamo trpeti,« je razmišljal steber obrambe Žan Zaletel, eden od vse bolj izpostavljenih celjskih upov, ki živijo v senci odlične lahke napadalne konjenice.
Strelci, Luka Kerin, Dario Vizinger in Filip Dangubić, raznovrstni Mitja Lotrič in izjemno hvaležni Ivan Božić izkazujejo navihanost in učinkovitost.
Celjani se zdaj lahko z nasmehom na obrazih in sproščeno radoživostjo lotijo projekta Molde, z manjšo opombo: najprej je treba preživeti še sobotni ligaški derbi z Muro. Svoj osnovni cilj pa so dosegli, zato se zdaj lahko v Evropo »vozijo po avtocesti«.
O Moldeju ni skrivnosti. Finskemu prvaku Kuopiu je nasul pet golov, dva v sodnikovem dodatku. A tudi Norvežani se v Celju ne bodo počutili tako lagodno, kot so se v prvem kolu kvalifikacij na domačem igrišču. Štirikratnega norveškega prvaka, pri katerem se je še pred dvema letoma kalil eden od najvznemirljivejših napadalcev na svetu Erling Håland, od Celja loči le dobrih štiri milijone evrov večja vrednost moštva (12,85 : 8,55).
Milijoni evrov pa po malem lahko zmotijo celjski mir. Ali ga spodbudijo. Zmaga proti Dundalku je namreč pomenila, da bodo rumeno-modri odigrali še najmanj dve tekmi v Evropi in da bodo v vsakem primeru zaslužili svoj letni proračun (1,7 milijona evrov), ki je zadostoval tudi za prvo šampionsko zvezdico.
»Pričakovali smo prav takšno tekmo. Trd nogomet, v katerem ni bilo veliko lepote. Želeli smo biti disciplinirani, želeli smo se uvrstiti v drugo kolo kvalifikacij. Veliko od tega se nam je izšlo. Vsebina na igrišču je bila proti koncu takšna, kakršno znamo ustvariti,« je po tekmi z vidnim olajšanjem povedal trener Dušan Kosić, ki je opravil zahteven zrelostni izpit in se že uvrstil med trenerske lisjake, ki vedo, da všečnost igre v evropskih tekmah s tako velikim vložkom ne prinaša zmag. In lovorik na domačem prizorišču prav tako ne.
Celje iz tekme v tekmo ruši ovire in dosega cilje.
Molde bo drugačen in zahtevnejši tekmec, kot je bil Dundalk.
Preobrazba iz igrivega moštva v pragmatično je tudi del kakovosti.
Lahka napadalna konjenica je še razigrana in učinkovita.
Molde bo drugačen in zahtevnejši tekmec, kot je bil Dundalk.
Preobrazba iz igrivega moštva v pragmatično je tudi del kakovosti.
Lahka napadalna konjenica je še razigrana in učinkovita.
Zdaj so že mojstri trpljenja
V Budimpešti je bil celjski orkester tak, kot mora biti glede na svoje izkušnje in potenciale. Discipliniran in odgovoren, taktično je izpolnjeval naloge in se ni prepustil evforiji, domala v vsakem trenutku se je zavedal, da bi morebitno »strganje z verige« in preobrazba v igrivo zasedbo lahko povzročila kaos in polom. Ne glede na omejitve tekmecev so bile njihove izkušnje močno orožje prav za brezglavo tekmo.
Presenetljiv umik športnega direktorja in enega od tvorcev šampionskega Celja Branka Veršiča nima ozadja za ljubitelje teorij zarot. Vrščaj se je umaknil zaradi nezmožnosti opravljanja dveh služb, med drugim je tudi vodja prodaje pri podjetju Ahac iz Šentjurja, sicer enem od večjih pokroviteljev kluba. Ostaja pa v upravnem odboru kluba. Športnega direktorja naj bi v prihodnosti izbral sovlagatalj, ki se že dlje časa pogaja za vstop v klub.
»V slabšem obdobju od 50. do 80. minute smo zelo trpeli. Zadnja linija je bila pod pritiskom, ker nismo zadrževali žoge v svoji posesti. Toda to je bila tekma, kakršno smo predvideli. Še bolj nas je povezala, vlila nam je samozavest in predvsem dala pomembne izkušnje. Se pa zavedamo, da bo proti Moldeju veliko težje, ampak zdaj že znamo trpeti,« je razmišljal steber obrambe Žan Zaletel, eden od vse bolj izpostavljenih celjskih upov, ki živijo v senci odlične lahke napadalne konjenice.
Strelci, Luka Kerin, Dario Vizinger in Filip Dangubić, raznovrstni Mitja Lotrič in izjemno hvaležni Ivan Božić izkazujejo navihanost in učinkovitost.
Razkošje za trenerja Dušana Kosića predstavljajo igralci, kot je Ivan Božić. Ni tako učinkovit, a je nepogrešljiv mož v napadu. FOTO: Jurij Kodrun/EkipaSN
Najprej je Mura
Celjani se zdaj lahko z nasmehom na obrazih in sproščeno radoživostjo lotijo projekta Molde, z manjšo opombo: najprej je treba preživeti še sobotni ligaški derbi z Muro. Svoj osnovni cilj pa so dosegli, zato se zdaj lahko v Evropo »vozijo po avtocesti«.
O Moldeju ni skrivnosti. Finskemu prvaku Kuopiu je nasul pet golov, dva v sodnikovem dodatku. A tudi Norvežani se v Celju ne bodo počutili tako lagodno, kot so se v prvem kolu kvalifikacij na domačem igrišču. Štirikratnega norveškega prvaka, pri katerem se je še pred dvema letoma kalil eden od najvznemirljivejših napadalcev na svetu Erling Håland, od Celja loči le dobrih štiri milijone evrov večja vrednost moštva (12,85 : 8,55).
Milijoni evrov pa po malem lahko zmotijo celjski mir. Ali ga spodbudijo. Zmaga proti Dundalku je namreč pomenila, da bodo rumeno-modri odigrali še najmanj dve tekmi v Evropi in da bodo v vsakem primeru zaslužili svoj letni proračun (1,7 milijona evrov), ki je zadostoval tudi za prvo šampionsko zvezdico.
