Zmagovalec, ki je opozoril na napačno smer
Stefan Kuntz, selektor evropskih prvakov do 21 let, je v Nemčiji spremenil strokovno filozofijo pri razvoju mladih nogometašev.
Odpri galerijo
Stefan Kuntz je v Ljubljani vrnil, kar je leta 2019 izgubil v Vidmu, naslov evropskega prvaka reprezentanc. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP
Pred 25 leti je pisal zgodovino v Londonu, zdaj jo je še v Ljubljani. Nemški selektor reprezentance do 21 let Stefan Kuntz je mladi »Elf« popeljal do naslova evropskega prvaka v štirih letih. Nemčija je bila najboljša tudi leta 2017 na Poljskem. Na zaključnem turnirju Nemčija, sicer tudi finalistka EP pred dvema letoma v Italiji v Vidmu, kjer je bila boljša Španija, ni veljala za favorita.
»To je rod, ki mu niso dajali veliko možnosti za tak uspeh. Želeli smo pokazati nasprotno. Igralce sem v slačilnici izzval kot nekakšen agent in jih rekel, da naj pokažejo svojo nadarjenost, s katero osvojiš lovoriko. Če jim vliješ zaupanje, ti vrnejo z obrestmi. To so fantje, ki niso nujno glavni igralci v svojih klubih, zato je še toliko bolj pomembna povezanost med njimi. Dejal sem jim, da potrebujejo levje srce, oči in glavo orlov, za konec pa morajo biti še kot hijene. Teh nihče ne prenese, a na koncu vedno dobijo to, kar si želijo. Moram reči, da me je v zaključku njihova borbenost spominjala prav nanje, je po zmagi proti Portugalski (1:0) razmišljal nekoč veliki junak nemških navijačev.
Oseminpetdesetletni Kuntz je mož, ki je na slovitem Wembleyju razblinil sanje o naslovu evropskega prvaka Anglije na euru leta 1996. V polfinalu je zabil izenačujoči gol (1:1) in nato še odločilni strel z bele točke pri izvajanju enajstmetrovk.
Napadalec starega kova, golgeter, se je dolgo kalil in brusil za selektorsko vlogo najstarejše mlajše kategorije in je avgusta leta 2016 od še ene legendarne devetice Horsta Hrubescha prevzel vajeti selekcije do 21 let. Več kot odlično mu gre od nog, saj je nanizal tri zaporedne uvrstitve v finale in osvojil dva naslova evropskega prvaka.
Kuntz ima občutek in avtoriteto. Svojo pot je začel tako, da je ošvrknil razvojno smer, ki so jo ubrali v Nemčiji. Tudi glavnemu selektorju Joachimu Löwu je takoj na začetku natresel nekaj krepkih, ker mu je »kradel« igralce, in dosegel svoje. Ključnega pomena pa je bil njegov poziv o novi razvojni doktrini pri vzgoji mladih nogometašev v klubih.
»Zaostali smo za trendi vrhunskih moštev. Osredotočili smo se nogomet s posestjo žoge in igrali z lažnim napadalcem, ki lahko veliko uporablja noge. Pozabili pa smo na osnove, na sodelovanje v dvobojih, uporabo dolgih podaj, igro ena na ena in z obema nogama, ritem preigravanj in budnosti. To so stvari, ki se jih lahko nauči vsak,« je nalil čistega vina in bil uslišan.
»To je rod, ki mu niso dajali veliko možnosti za tak uspeh. Želeli smo pokazati nasprotno. Igralce sem v slačilnici izzval kot nekakšen agent in jih rekel, da naj pokažejo svojo nadarjenost, s katero osvojiš lovoriko. Če jim vliješ zaupanje, ti vrnejo z obrestmi. To so fantje, ki niso nujno glavni igralci v svojih klubih, zato je še toliko bolj pomembna povezanost med njimi. Dejal sem jim, da potrebujejo levje srce, oči in glavo orlov, za konec pa morajo biti še kot hijene. Teh nihče ne prenese, a na koncu vedno dobijo to, kar si želijo. Moram reči, da me je v zaključku njihova borbenost spominjala prav nanje, je po zmagi proti Portugalski (1:0) razmišljal nekoč veliki junak nemških navijačev.
Oseminpetdesetletni Kuntz je mož, ki je na slovitem Wembleyju razblinil sanje o naslovu evropskega prvaka Anglije na euru leta 1996. V polfinalu je zabil izenačujoči gol (1:1) in nato še odločilni strel z bele točke pri izvajanju enajstmetrovk.
Nemški selektor v Sloveniji ni imel na voljo vseh najboljših, a je ustvaril šampionski »mannschaft«. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters
Trije finali, dve zmagi
Napadalec starega kova, golgeter, se je dolgo kalil in brusil za selektorsko vlogo najstarejše mlajše kategorije in je avgusta leta 2016 od še ene legendarne devetice Horsta Hrubescha prevzel vajeti selekcije do 21 let. Več kot odlično mu gre od nog, saj je nanizal tri zaporedne uvrstitve v finale in osvojil dva naslova evropskega prvaka.
Kuntz ima občutek in avtoriteto. Svojo pot je začel tako, da je ošvrknil razvojno smer, ki so jo ubrali v Nemčiji. Tudi glavnemu selektorju Joachimu Löwu je takoj na začetku natresel nekaj krepkih, ker mu je »kradel« igralce, in dosegel svoje. Ključnega pomena pa je bil njegov poziv o novi razvojni doktrini pri vzgoji mladih nogometašev v klubih.
»Zaostali smo za trendi vrhunskih moštev. Osredotočili smo se nogomet s posestjo žoge in igrali z lažnim napadalcem, ki lahko veliko uporablja noge. Pozabili pa smo na osnove, na sodelovanje v dvobojih, uporabo dolgih podaj, igro ena na ena in z obema nogama, ritem preigravanj in budnosti. To so stvari, ki se jih lahko nauči vsak,« je nalil čistega vina in bil uslišan.
