Žvižgi Angležem, selektor Southgate brani varovance in njihove dosežke
To je bil najhujši poraz Anglije na domači zelenici po letu 1928, ko so s 5:1 sosedski derbi dobili Škoti. Do torkovega večera Angleži niso izgubili s štirimi zadetki razlike pred svojimi navijači, ki zdaj premlevajo celo možnost, da bi njihova izbrana vrsta, poražena finalistka lanskega evropskega prvenstva, morala zapustiti elitno A-raven lige narodov, saj ima po štirih tekmah v skupini z Madžarsko (7 točk), Nemčijo (6) in Italijo (5) vsega dve točki.
Roland Sallai je na štadionu Molineux zadel po enkrat v vsakem polčasu in Madžarski prinesel prvo gostujočo zmago proti Angliji po tisti nepozabni iz leta 1953, ko je slovita »konjenica« Ferenca Puskasa slavila s 6:3. V zadnjih desetih minutah sta za končnih 4:0 zadela še Zsolt Nagy in Daniel Gazdag, z drugim rumenim kartonom pa je moral igrišče zapustiti še domači branilec John Stones. Madžari so Angleže premagali že v Budimpešti v začetku junija (1:0) in jim zdaj že točka z zadnjih dveh obračunov zagotavlja, da jih Otočani na lestvici zaradi slabšega izkupička na medsebojnih tekmah ne bodo prehiteli.
Selektor Gareth Southgate je lahko slišal glasne žvižge s tribun, potem ko je poskušal s kar devetimi novimi imeni osvežiti ekipo, ki je minuli konec tedna remizirala z Italijo (0:0). Kljub prevladi v posesti žoge so si domači nogometaši priigrali bore malo priložnosti in na koncu še visoko izgubili.
Liga narodov ni merilo
»Ni prijetno. Ironično je, da smo bili v obeh sezonah lige narodov deležni visokega pritiska in kritik, ki so bile povezane z našim ugledom, a v nobeni od teh sezon nismo niti približno mogli računati na najmočnejši kader. Tiste tekme, na katerih so ocenjevali vse ostale angleške selektorje, pa smo odigrali najbolje v zadnjih 50 letih,« je bil po tekmi odločen selektor Southgate.
»V moji glavi je torej ravnovesje. Resnično razmišljam trezno. A povsem razumem nocojšnji odziv. Povsem razumem, da smo ves teden spremljali to zgodbo. Mislim, da po tekmi z Nemčiji poročanje ni bilo korektno. A nocoj tega ne morem ubraniti v nobeni obliki. Če bi tekme igrali v polni zasedbi, potem mislim, da bi bile tudi ocene drugačne. Moram sprejeti, da bo naslednje obdobje neprijetno. A to je življenje nogometnega trenerja, nikoli ne boš dobil šest takšnih let, kakršnih je zdaj za nami, brez napornih noči. Vem, kaj so morali prestati velikani, kot denimo sir Bobby Robson, preden je na koncu pripeljal ekipo v polfinale svetovnega prvenstva. Nogomet je čustven. Ljudje bodo imeli mnenje, moja odgovornost pa je, da igralcem nocoj ni uspelo.«
Kapetan Harry Kane, ki je s strelom z glavo zatresel tudi okvir gola, je denimo dejal, da je ekipa »nesprejemljivo« razpadla v drugem polčasu.
»Res dolgo že nismo visoko izgubili. To ni čas za paniko, to je trenutek, da ohranimo dvignjene glave. Moramo sprejeti ta udarec in iti naprej, se pripraviti na svetovno prvenstvo. Veliko se bomo naučili in ne pozabimo, kaj nam je že uspelo,« je dejal Kane, ki ga z rojaki v ligi narodov septembra čaka gostovanje v Italiji in domača tekma z Nemčijo, na SP pa po vrsti tekme z Iranom (21. november), ZDA (25.) in Walesom (29.).
