
Naročite se

Prišel, videl, zmagal. Alem Toskić je uresničil glavni cilj rokometašev Celja Pivovarne Laško, Naslov državnega prvaka je vrnil v Zlatorog, kjer so ga po zmagi proti Svišu igralci polili s pivom. Na steklenici je pisalo Prvak.
»Videl sem jih, kaj nameravajo, ampak sem se jim pustil. Vem, kako pomembna stvar je to zanje in za klub,« se je smejalo mokremu in premraženemu Tosketu, ki je odhitel v slačilnico in si oblekel rezervno majico, preden je šel objet ženo in otroka, stalne spremljevalce na tribuni.

Tako kot njegovi predhodniki (Ocvirk, Tamše, Matić) je imel eno veliko željo. »Da bi imel igralce skupaj dve ali tri leta in bi lahko zgradili ekipo. Tako pa gredo trije, štirje, verjetno še kakšen več, in spet bomo poleti začeli praktično iz ničle,« se Sizifovo delo obeta trenerju, čigar ekipa se bo v naslednji sezoni borila na dveh frontah.
Evropa je namreč zagotovljena, ni pa še jasno, v katero tekmovanje naj bi se podali pivovarji. Z EHF utegne priti povabilo v ligo prvakov, ampak morda bi bilo bolje igrati evropsko ligo, saj denarja za zveneče okrepitve ni.

»Ta teden bomo imeli sejo upravnega odbora in se odločali, kaj storiti. To so sladke skrbi glede na to, da smo bili v tej sezoni brez evropskih tekem. Ponosen sem, da smo spet prvaki. Ekipa je sestavljena, okrepitev ne bo več,« je zatrdil racionalizaciji zapriseženi predsednik Gregor Planteu, ki bo kmalu dobil desno roko v športnem delu. Ta bo v pisarni zamenjal direktorja Roka Planklja. Šlo naj bi za bivšega igralca, a prvi operativec naj ne bi bil Roman Pungartnik, kot se je ugibalo.

Pivovarna Laško je izdala posebno polnitev, pivo z imenom Prvak je teklo po grlih navijačev, ki so z igralci zamenjali vloge. Sami so vzeli pokal, rokometaši pa so na tribuni zavzeli mesta za bobni in s palicami udrihali po njih. Med najbolj zagretimi je bil Aleks Vlah ...
»Hotel sem se enkrat postaviti v vlogo navijača. Malce sem izgubil ritem, vendar mislim, da mi je šlo kar dobro,« je bil samokritičen Koprčan, kl naj bi ostal glavni igralec Celja: »Pogodbo imam tudi za naslednjo sezono, ampak v tem poslu nikdar ne veš.«
Še naprej bo zraven tudi večni kapetan David Razgor, ki je kolajno prejel s hčerko v naročju, pa tudi Matic Suholežnik, ki je nadobudnežem delil podpise na majice. Knežje mesto gotovo zapuščajo Tilen Kodrin, Vid Poteko in Radojica Čepić, vendar plaket še niso dobili. Enajstega junija jih namreč čaka še ekshibicijska tekma z evropskim prvakom Barcelono z Domnom Makucem in Blažem Jancem, ki se pripravlja na F4 v Kölnu.

»To bo odličen zaključek moje zgodbe v Celju,« se od matičnega kluba poslavlja reprezentant Tilen Kodrin, ki je hitro pozabil poraz proti Gorenju v polfinalu pokalnega turnirja: »Če povem po pravici, je zame štel samo državni naslov.«
Če bi vsi tako kot on Zlatorog zapuščali v zrelih igralskih letih, bi bil Toskić še bolj srečen mož. »Kaj moremo, proračun je polovico manjši, kot je bil leta 2004, ko je bilo Celje evropski prvak. Naše razmerje proti tekmecem pa je zdaj 1:6,« je pojasnil Planteu, ki upa, da bo s koncem epidemije covida-19 in vrnitvijo evropskih tekem tudi zanimanje sponzorjev za vlaganje večje. Če bi še nova vlada sprejela športu bolj naklonjeno davčno politiko ...
Komentarji