V divjino vest o celjski »kanti« prišla s 24-urno zamudo

V rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško tradicionalno postrežejo s čim posebnim, ko začnejo priprave za novo sezono, priveslali so na supih ali pridirkali z avtomobili, a tokrat so presegli tudi sebe. Dobesedno. Prišli so iz divjine Notranjskega regijskega parka, kjer so se učili spretnosti preživetja in ob tem krepili moštveni duh, na katerega bodo stavili, ko bodo branili domači naslov in želeli navdušiti v ligi prvakov.



Skoraj jih ni bilo prepoznati. Na obrazih so imeli maskirne (bojne) barve, za pasovi nože, bili blatni, izmučeni, lačni, premraženi ... A obenem veseli, ker je najhujšega konec.



»Hrana, postelja in tuš, samo o tem lahko razmišljam,« si je civilizacije spet zaželel Gal Marguč. Pri slapu Kotel, kamor so igralci z vrvjo dvignili kapetana Davida Razgorja, ki je nato simbolično zapičil klubsko zastavo, res ni ne duha ne sluha o civilizaciji, tudi ne o mobilnem omrežju. Tako so rokometaši, trener Tomaž Ocvirk in njegov pomočnik Klemen Luzar šele v četrtek zvečer izvedeli, da je Celje tudi nogometni prvak. Novico, ki so se je razveselili vsi z izjemo Ljubljančana Domna Novaka, jim je sporočil direktor Rok Plankelj.



»Mislim, da so se me prvič resnično razveselili. Verjetno zaradi odojka, ki sem jim ga pripeljal,« se je pošalil Plankelj, ki je eno noč preživel s sotrpini. Povedal jim je tudi, da je RZS premierno nagrado za odličnost podelila Celju PL: »Tega smo se zares razveselili, je potrditev dobrega dela za nazaj ter spodbuda za naprej.«


 

Červek: To so pravi fantje

Igralcem za takšne plakete ni kaj prida mar. Raje se dokazujejo na igrišču. V ponedeljek bodo začeli prave priprave v Zlatorogu, tam jih prve tekme čakajo v začetku septembra, v ligi NLB proti Slovanu (5. 9.), v ligi prvakov proti Aalborgu (16. ali 17. 9.).
Fantje so v obeh dneh naredili po več kot 16.000 korakov v razmočenem gozdu, doživeli marsikaj, trepetali od mraza, trpeli na vročini, zalival jih je dež. Spali so v bivakih, sami zanetili ogenj in ga vzdrževali, se hranili z neznanimi rastlinami, si ošilili sulice, s katerimi so napičili ribe ...



Da je vse ostalo v mejah normalnega, je skrbel znani slovenski strokovnjak za preživetje Branko Červek. »Vidi se, da so pravi športniki, fizično in psihično vrhunsko pripravljeni, užitek je bilo delati z njimi. Če bodo tudi na igrišču pokazali takšno složnost in tekmovalnost, potem bodo uspešni. Tudi sam jih pridem pogledat, zdaj ko sem jih spoznal v dobrem in slabem,« je bil nad strankami navdušen Červek.



Posebej je pohvalil trenerja Ocvirka, ki kljub 47 letom v marsičem prekaša dvakrat mlajše varovance. »Večino fantov poznam od prej, ampak zdaj sem jih videl še v drugačni luči. V težkih trenutkih se pokaže pravi karakter. Prav nihče se ni pritoževal,« je bil ponosen Čvari, ki glavno moč Celja vidi v moštvenem duhu, kakršnega so pokazali tudi nogometaši, ko so osvojili naslov: »Vsa čast, le s takšno energijo lahko tudi mi premagujemo evropske favorite, ki imajo nekajkrat več denarja.«
 

Črnogorca »rešila« karantena

Zala, Čohovo, Hruškarje. Večina Slovencev še ni slišala za te odročne kraje, kaj šele trojica Hrvatov, novinec v vratih Filip Ivić ter Josip Šarac in Veron Načinović. »Veliko divjine, da. Kaj takšnega sem doživel prvič. Bilo je super, ampak vesel sem, da je konec,« je povedal Načinović (sin nekdanjega celjskega zvezdnika Alvara), ki si bo na šestmetrski črti minute delil z Vidom Potekom in Kristjanom Horženom.



Celjani so podpisali pogodbi z obetavnima Črnogorcema, Arsenijem Dragaševićem (202 cm) in Radojico Čapićem (194), ki so jima bile muke prihranjene. Šele danes se jima izteče karantena. Še en novinec, Tadej Mazej, je pazil na pivo, hlajeno v potoku, ki je po koncu mučenja še kako prijalo ...