Napočil čas za novo hitro vrnitev v družbo najboljših

Dunaj – Po dveh letih se slovenska hokejska reprezentanca vrača pod žaromete skupine B. Glede na to, da je še pred dvema mesecema nastopila na prestižnem olimpijskem turnirju, je to seveda glede kakovosti in odmevnosti viden korak navzdol. A obenem je pred njo zahtevna naloga vrnitve med najboljše. Misija v Budimpešti se bo začela jutri ob 12.30 proti Veliki Britaniji.

Časi, ko so na Otoku vlagali lepe zneske v razvoj hokeja, polnili prostorne domače arene in z reprezentanco okusili celo prvenstvo najvišjega razreda (leta 1994 v Italiji), se zdaj že krepko oddaljujejo. Slovenija je odtlej precej uspešnejša, a z britansko izbrano vrsto je imela nazadnje tudi v skupini B, povrhu obakrat na ljubljanskem ledu, obilo težav. Aprila 2010 jo je v Tivoliju ugnala s 4:3 po podaljšku (Tičar 2, Urbas, Jeglič), dve leti pozneje pred 10.000 gledalci v Stožicah s 3:2 (Jeglič, D. Rodman, Razingar). Otočani sicer tradicionalno stavijo na bojevit pristop po vzoru severnoameriškega hokeja, a za ohranjanje potrebnega miru v slačilnici je za slovensko vrsto nujna prva zmaga na turnirju.

Selitveni petek brez treninga

Spored tekmovanja v druščini petih tekmecev risom razkriva uvodni dve oviri kot navidezno najlažji. Tudi v tej močno zdesetkani postavi, kakovostno precej slabši od tiste olimpijske, bi morala biti Slovenija razred nad VB in Poljsko, nakar pa bi se že ustrezno uigrala do sredinega izziva proti vzneseni domači vrsti. »Madžarska je v zadnjih letih ogromno vložila v šport, tudi v hokej. Poznam domače reprezentante, na sredini tekmi nas čaka peklensko ozračje,« se dobro zaveda dolgoletni reprezentant Aleš Mušič, ki je v tej sezoni nosil dres moštva iz Szekesfehervarja, središča hokeja v naši vzhodni soseščini.

Slovenija je na Madžarskem v zadnjih letih pogosto gostovala na tekmah pripravljalnega značaja. Za generalko si je tokrat izbrala dunajsko preizkušnjo z Avstrijo, ki je prinesla selektorju Kariju Savolainenu in njegovim sodelavcem iz strokovnega štaba precej skrbi. Četrtkova večerna predstava nikakor ni bila na ravni, kot si jo je zamislil ugledni Finec, preveč je bilo »lukenj« na obrambni polovici, premalo odločnosti pred vrati tekmeca. Kapetan Jan Urbas, sicer najboljši ris na tej generalki, pa ne zganja preplaha: »Priigrali smo si precej priložnosti, ohranjamo svojo podobo na ledu, res pa je, da moramo biti pred vrati tekmeca bolj agresivni in vztrajni.«



Prvenstvo je sicer pred vrati, kapetan je za zadnjo pripravo podčrtal tudi pomembnost vadbe igre v trenutkih številčne premoči (sedemkrat so bili risi pri tem na dunajski tekmi neuspešni!), selektor pa dodal tudi besede o nujni sproščenosti. Zato tudi včeraj po selitvi iz avstrijske metropole v madžarsko ni bilo treninga, pozornost so pri reprezentanci namenili pogovorom, druženju brez hokejske opreme, utrjevanju moštvenega duha. Današnji trening v običajnem času sobotnega kosila – jutrišnja tekma bo pač ob 12.30 – pa bo že zelo pomemben glede taktično-strateških smernic za tekmovalni uvod v prvenstvo. 

Zajca ni več na seznamu za SP

Tik pred včerajšnjo selitvijo z Dunaja v Budimpešto je bilo jasno, da na seznamu kandidatov za SP ni več napadalca Mihe Zajca, ki se je tako vrnil domov. Danes pa bi se Savolainen rad zbudil z bolj jasno podobo o tem, koga bi lahko povabil še tik pred zdajci na prvenstvo ali pa morda celo že po tem, ko se bo tekmovanje začelo. »Veste, preprosto si ne upam prečrtati koga od branilcev s seznama, dokler res ne bom vedel, kako kaže z našimi kandidati iz češke in slovaške končnice,« je dejal ob slovesu z Dunajem in v upanju, da bo ponovil scenarij o uspehu, ki ga je z risi nekoč že doživel.

Takrat, pomladi 2004 v Gdansku na poljskem severu, se je tik pred prvenstvom že tako zdesetkano moštvo zastrupilo, zvrhan koš težav ni napovedoval takojšnje vrnitve v elitni razred. Toda na ledu so se risi odločno zapodili po plen, takšno zgodbo si Savolainen želi tudi tokrat. Da se ne bo poslovil od sezone le s čestitkami za dve zmagi na olimpijskem turnirju …