Tepeš s težkim srcem končuje športno pot
Dolgoletni slovenski reprezentant v smučarskih skokih že nabira trenerske izkušnje v DPNC.
Odpri galerijo
Jurij Tepeš se je takole marca 2015 veselil popolnega poleta in zmage v Planici. FOTO: Matej Družnik
Jurij Tepeš je po temeljitem razmisleku prišel do zaključka, da je napočil čas za slovo od skakalnic v vlogi tekmovalca. Odločitev seveda ni bila lahka, v njem je zorela dalj časa, dozorela pa po minuli predčasno končani sezoni, v kateri ni uresničil svojih (visokih) ciljev.
V petih poskusih si je 31-letni Stanežičan v sezoni 2019/20 dvakrat izbojeval točke za svetovni pokal, obakrat sredi februarja na letalnici v Bad Mitterndorfu oziroma Tauplitzu, na kateri je polete do 20. in 21. mesta. S skupno 21 točkami je v skupni razvrstitvi pristal na 49. mestu.
S koncem športne poti se je Jurij resno spogledoval že lani, za nadaljevanje kariere pa se je odločil predvsem zaradi svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici, ki so ga bili nato prireditelji zaradi pandemije novega koronavirusa prisiljeni marca odpovedati in preložiti na december (10. do 13. 12.).
Tepeš je svoje največje uspehe dosegel na letalnicah, svoji obe posamični zmagi med svetovno elito pa je slavil v Planici (v letih 2013 in 2015). Ob tem je v svetovnem pokalu zbral še pet uvrstitev med najboljšo trojico. Vrsto let je bil član udarne slovenske ekipe, s katero se je veselil bronaste kolajne na moštveni tekmi na nordijskem SP v Oslu 2011 in leto pozneje še na SP v poletih v Vikersundu. Na tamkajšnjem prvenstvu si je z 235,5 metra nekaj časa lastil tudi državni rekord, njegov osebni rekord pa znaša 244 metrov iz Planice 2015. Lasti si tudi najboljšo znamko, kar zadeva polete s kamero na čeladi (237,5 m).
Kot dolgoletni član reprezentance je Jurij prispeval svoj delež k devetim ekipnim zmagam Slovenije. Bil je udeleženec olimpijskih iger v Sočiju 2014, na katerih je na veliki napravi zasedel 20., na srednji pa 26. mesto. Na nordijskih SP je najvišje z 20. mestom posegel na Holmenkollnu 2011, na SP v poletih pa je bil najboljši leta 2016 na Kulmu, kjer je bil deveti.
V skupnem seštevku za svetovni pokal mu je šlo najbolje od nog v zimah 2012/13 in 2014/15, ki ju je končal na 13. mestu, takrat je v posebni razvrstitvi poletov osvojil skupno tretje mesto. Kakor v svetovnem pokalu je član dolomitov tudi v veliki nagradi Mednarodne smučarske zveze (FIS) dvakrat okusil slast posamične zmage (v Almatiju 2011 in 2012), v končnem seštevku tega tekmovanja pa je bil poleti 2012 drugi.
Na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) so mu že našli delo, v Državnem panožnem nordijskem centru (DPNC) na gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju že nabira trenerske izkušnje kot pomočnik Staneta Baloha.
V petih poskusih si je 31-letni Stanežičan v sezoni 2019/20 dvakrat izbojeval točke za svetovni pokal, obakrat sredi februarja na letalnici v Bad Mitterndorfu oziroma Tauplitzu, na kateri je polete do 20. in 21. mesta. S skupno 21 točkami je v skupni razvrstitvi pristal na 49. mestu.
S koncem športne poti se je Jurij resno spogledoval že lani, za nadaljevanje kariere pa se je odločil predvsem zaradi svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici, ki so ga bili nato prireditelji zaradi pandemije novega koronavirusa prisiljeni marca odpovedati in preložiti na december (10. do 13. 12.).
Bil je tudi državni rekorder
Tepeš je svoje največje uspehe dosegel na letalnicah, svoji obe posamični zmagi med svetovno elito pa je slavil v Planici (v letih 2013 in 2015). Ob tem je v svetovnem pokalu zbral še pet uvrstitev med najboljšo trojico. Vrsto let je bil član udarne slovenske ekipe, s katero se je veselil bronaste kolajne na moštveni tekmi na nordijskem SP v Oslu 2011 in leto pozneje še na SP v poletih v Vikersundu. Na tamkajšnjem prvenstvu si je z 235,5 metra nekaj časa lastil tudi državni rekord, njegov osebni rekord pa znaša 244 metrov iz Planice 2015. Lasti si tudi najboljšo znamko, kar zadeva polete s kamero na čeladi (237,5 m).
Kot dolgoletni član reprezentance je Jurij prispeval svoj delež k devetim ekipnim zmagam Slovenije. Bil je udeleženec olimpijskih iger v Sočiju 2014, na katerih je na veliki napravi zasedel 20., na srednji pa 26. mesto. Na nordijskih SP je najvišje z 20. mestom posegel na Holmenkollnu 2011, na SP v poletih pa je bil najboljši leta 2016 na Kulmu, kjer je bil deveti.
V skupnem seštevku za svetovni pokal mu je šlo najbolje od nog v zimah 2012/13 in 2014/15, ki ju je končal na 13. mestu, takrat je v posebni razvrstitvi poletov osvojil skupno tretje mesto. Kakor v svetovnem pokalu je član dolomitov tudi v veliki nagradi Mednarodne smučarske zveze (FIS) dvakrat okusil slast posamične zmage (v Almatiju 2011 in 2012), v končnem seštevku tega tekmovanja pa je bil poleti 2012 drugi.
Na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) so mu že našli delo, v Državnem panožnem nordijskem centru (DPNC) na gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju že nabira trenerske izkušnje kot pomočnik Staneta Baloha.
