Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Izvozniki 2024

Tektonski premiki trgovinskih koridorjev

Poti, ki so določale svetovni trgovinski zemljevid, se zarisujejo na novo, regionalne prevzemajo vedno večjo vlogo.
Že od konca leta 2022 je opaziti očitno rast blagovne menjave med državami s podobnimi geopolitičnimi stališči, na podlagi tega se tudi krepijo obstoječe trgovinske povezave. FOTO: Tomertu/Shutterstock
Že od konca leta 2022 je opaziti očitno rast blagovne menjave med državami s podobnimi geopolitičnimi stališči, na podlagi tega se tudi krepijo obstoječe trgovinske povezave. FOTO: Tomertu/Shutterstock
5. 7. 2024 | 06:00
5. 7. 2024 | 15:01
8:10

Po stagnaciji globalne trgovine v drugi polovici lanskega in v začetku letošnjega na področju blaga ter upadanju v celotnem lanskem letu pri storitvah se trendi obračajo navzgor. Če se bodo nadaljevali, bo vrednost svetovne trgovine letos dosegla skoraj 32 bilijonov dolarjev, rekordnega leta 2022 pa naj ne bi presegla. Kaj zdaj zaznamuje mednarodno trgovino?

Ob pozitivnih napovedih rasti za letošnje leto sicer v Konferenci Združenih narodov o trgovini in razvoju (Unctad) opozarjajo, da bi to lahko spremenile potencialne geopolitične napetosti, naraščajoči stroški prevoza in nove industrijske politike. Globalno trgovino trenutno poganjata Kitajska in Indija, ki sta v prvem četrtletju letos povečali izvoz za devet oziroma sedem odstotkov, ter ZDA s triodstotno rastjo, medtem ko je afriški izvoz upadel, evropski pa je stagniral.

V zadnjem obdobju se krepijo trgovinske povezave na svetovnem jugu. Najbolj dinamična sektorja sta zelena energija (baterije, solarni paneli, električni avtomobili) in področja, povezana z umetno inteligenco. V prvem četrtletju letos se je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 25 odstotkov povečala vrednost trgovine z visoko zmogljivimi strežniki in za prav toliko tudi z električnimi avtomobili.

Vpliv vladnih industrijskih politik

Blagovna menjava na teh področjih bo tudi v prihodnje po pričakovanjih nadpovprečno hitro rasla. V splošnem, še posebej pa v strateških sektorjih, je pričakovati določen vpliv vladnih industrijskih politik. Spremembe na tem področju prinašajo omejevalni trgovinski ukrepi do nekaterih držav, podnebne zaveze, ki jih je treba izpolniti (v Evropi na primer akt o neto ničelni industriji), in s tem povezani energetski prehod na obnovljive vire, tehnološki napredek na področju umetne inteligence. Vse to je spodbudilo neke vrste protekcionizem.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Evropska komisija je ravno včeraj uvedla začasne izravnalne dajatve na uvoz akumulatorskih električnih vozil iz Kitajske, ker je ugotovila, da ima »vrednostna veriga tovrstnih vozil na Kitajskem koristi od nepoštenega subvencioniranja, ki povzroča grožnjo gospodarske škode proizvajalcem akumulatorskih električnih vozil v EU,« so ob tem pojasnili v Bruslju.

Že od konca leta 2022 je opaziti očitno rast blagovne menjave med državami s podobnimi geopolitičnimi stališči, še ugotavlja Unctad. Države to tako imenovano prijateljsko trgovanje močno spodbujajo in na podlagi tega se tudi krepijo obstoječe trgovinske povezave. Pod črto: regionalne povezave se poglabljajo, svetovni trgovinski zemljevid se izrisuje na novo, z njim pa se preoblikujejo verige vrednosti.

»Medtem ko se svetovno gospodarstvo prilagaja nenehnim gospodarskim in geopolitičnim pritiskom ter motnjam, se znane poti, ki so določale svetovni trgovinski zemljevid, zarisujejo na novo, regionalne trgovinske poti pa v globalni trgovini prevzemajo čedalje večjo vlogo,« enake poudarke na podlagi analizi svetovne blagovne menjave izpostavljajo v družbi Boston Consulting Group (BCG). Odmik od trenda globalizacije se kaže v tem, da rast globalne trgovine zaostaja za rastjo svetovnega gospodarstva, kar naj bi se nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Pričakujejo, da bo svetovna blagovna menjava do leta 2032 v povprečju rasla po stopnji 2,8 odstotka na leto, medtem ko je pričakovana rast globalnega BDP v tem obdobju 3,1 odstotka na leto.

Evropa tesneje z ZDA in Indijo

Do leta 2032 se bodo globalni trgovinski tokovi preoblikovali. V BCG pričakujejo močno krepitev gospodarskega sodelovanja Evrope z ZDA in Indijo, na drugi strani pa velik upad sodelovanja z Rusijo in deloma tudi z Veliko Britanijo, stagnirala oziroma malo naj bi se povečala blagovna menjava Evrope s Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo, Jugovzhodno Azijo (Asean), Afriko in Južno Ameriko. BCG v svetovnem merilu napoveduje spremembe na petih območjih.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Kot prvo izpostavlja dinamiko kitajske trgovine. »Zaradi vztrajnih trgovinskih napetosti in vse bolj upravljane trgovine med Kitajsko in zahodnimi državami se trgovina med tema deloma sveta upočasnjuje. Predvideni upad trgovine med ZDA in Kitajsko predstavlja enega od ključnih preobratov na novem zemljevidu svetovne trgovine, saj naj bi se vrednost menjave leta 2032 v primerjavi z letom 2022 znižala za 197 milijard dolarjev,« navajajo; trgovina med Kitajsko in EU bo še naprej rasla, vendar počasneje od svetovnega povprečja.

Po drugi strani pričakujejo krepitev severne Amerike. ZDA, Kanada in Mehika bodo imele koristi od medsebojnega trgovinskega sporazuma. Blagovna menjava ZDA s sosednjimi državami se bo po pričakovanjih v prihodnjem desetletju povečala za 466 milijard dolarjev.

image_alt
Potencial Indije prinaša rast srednjega sloja

»Države jugovzhodne Azije (Asean) so med največjimi zmagovalci v novi svetovni trgovinski ureditvi, saj naj bi se njihova skupna trgovina v naslednjem desetletju povečala za 1,2 bilijona dolarjev,« ocenjujejo v BCG. Regija postaja ključna destinacija za podjetja, ki si prizadevajo zmanjšati odvisnost od Kitajske, povečano naložbeno in trgovinsko dejavnost pa spodbujajo tudi razmere v regiji.

Zatočišča strategije Kitajska +1

K spremenjenim tokovom na območju južne Azije bo prispeval tudi zagon Indije, ki prav tako kot regija Asean izkorišča prednosti nizke stroškovne strukture, vedno bolj usposobljene delovne sile in izboljšane logistike. Postala bo največji domači trg in destinacija za podjetja s strategijo Kitajska + 1 (podjetja, ki želijo diverzificirati dobavno verigo in proizvodne aktivnosti tako, da ob partnerjih na Kitajskem investirajo še v eni državi).

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Kot pojasnjujejo v BCG, je Kitajska, ki je zdaj vodilna svetovna izvoznica proizvedenega blaga, čedalje manj stroškovno konkurenčna, upočasnjuje se tudi njeno domače gospodarstvo. »To vodi nekitajska podjetja k ponovni oceni svojih dobavnih verig, zato se trgovina, ki je prej potekala med Kitajsko in Zahodom, pogosto preusmerja drugam. Koristi od zmanjšane koncentracije na Kitajskem bodo imeli imele predvsem države Aseana in Indija, kamor bodo številna podjetja preselila proizvodnjo, da bi zmanjšala tveganja globalne dobavne verige in dostopa do novih trgov.« Po napovedih naj bi Indija dosegla 6,3-odstotno povprečno letno rast trgovine, kar presega svetovno povprečje več kot za dvakrat.

In ne nazadnje BCG izpostavlja še spremembe v ruski trgovini. Njen večji del se preusmerja v Brazilijo, na Kitajsko, Indijo in v Južno Afriko.

Kot pravi Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri BCG, vse to niso samo prehodni trendi, ampak spremembe v trgovinskih vzorcih temeljito spreminjajo svetovno gospodarstvo. »Podjetja morajo delovati premišljeno in odločno, sicer tvegajo, da jih bodo ujeli hitro spreminjajoči se dejavniki, na katere nimajo vpliva,« je opozorila. Tisti, ki so korak pred drugimi, že vlagajo v krepitev odpornosti svojih dobavnih verig, se proaktivno odzivajo na nestanovitnost in razvijajo napredne zmogljivosti za obvladovanje tveganj in zagotavljanje kibernetske varnosti.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine