Ukrepi za večjo konkurenčnost podjetij

Za okrepitev konkurenčnosti podjetij v EU je evropska komisija ta teden sprejela sveženj pobud za znižanje stroškov izpolnjevanja davčnih obveznosti za velika čezmejna podjetja v EU ter sveženj ukrepov za olajšanje poslovanja evropskih malih in srednje velikih podjetij v sedanjem gospodarskem okolju.

S temi ukrepi naj bi okrepili konkurenčnost podjetij v EU. Podjetja izpolnjevanje davčnih obveznosti veliko stane, ker morajo poznati 27 različnih davčnih sistemov, od katerih ima vsak svoja pravila. »To evropska podjetja ne le odvrača od čezmejnih naložb v EU, ampak jih v primerjavi s podjetji drugod po svetu ovira tudi pri konkurenčnosti,« navajajo v evropski komisiji. Dodajajo, da bo predlog Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT) olajšal delovanje podjetij in davčnih organov z uvedbo novega enotnega sklopa pravil za določitev davčne osnove skupin družb.

Omenjeno bo zmanjšalo stroške izpolnjevanja obveznosti za velika podjetja, ki poslujejo v več kot eni državi članici, nacionalni davčni organi pa bodo lažje določili, katere davke je upravičeno treba plačati. Takšna enostavnejša pravila bi podjetjem, ki poslujejo v EU, na leto lahko prihranila do 80 milijonov evrov pri stroških izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Uskladitev pravil o transfernih cenah

Za izboljšanje davčne varnosti ter zmanjšanje tveganja sodnih postopkov in dvojne obdavčitve pa sveženj vključuje tudi predlog za uskladitev pravil o transfernih cenah v EU in zagotovitev skupnega pristopa k težavam pri določanju transfernih cen. »V kombinaciji z določbami o preprečevanju zlorab bo zmanjšal tudi možnosti podjetij, da določanje transfernih cen uporabljajo za agresivno davčno načrtovanje. Ko bo svet sprejel predloga, bosta ta predvidoma začela veljati 1. julija 2028 (za BEFIT) in 1. januarja 2026 (za predlog o transfernih cenah),« še navaja evropska komisija.

Kako olajšati poslovanje evropskih MSP

Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo 99 odstotkov evropskih podjetij, zato so ključna gonilna sila evropskega zelenega in digitalnega prehoda. Ker pa se zaradi številnih kriz v zadnjih letih še vedno spopadajo z nepredvidljivostjo in nestanovitnostjo, je evropska komisija pripravila več pobud za obravnavo potreb MSP. Ukrepi predvidevajo zagotovitev kratkoročne pomoči in spodbujanje dolgoročne konkurenčnosti MSP ter hkrati krepitev pravičnosti v poslovnem okolju po Evropi.

Nova sta tudi predloga uredbe o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih in direktiva o poenostavitvi obdavčitve za MSP. Dodatni pobudi pa sta, kot še navaja EK, namenjeni nadaljnjemu spodbujanju dostopa MSP do financiranja, izboljšanju poslovnega okolja in podpiranju rasti MSP v podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi v celoti izkoristila svoj gospodarski potencial.

»Cilj nove uredbe o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih je predvsem njihovo preprečevanje, saj ogrožajo denarni tok MSP ter ovirajo konkurenčnost in odpornost dobavnih verig.« In kaj to pomeni? Da bodo nova pravila razveljavila direktivo o zamudah pri plačilih iz leta 2011 in jo nadomestila z novo uredbo.

In kaj predvideva nova uredba? Strožjo zgornjo mejo plačila 30 dni, poleg tega obresti za zamudo pri plačilu in nadomestila samodejno zapadejo v plačilo. Hkrati se uvajajo tudi novi izvršilni in odškodninski ukrepi za zaščito podjetij pred slabimi plačniki.

Vlaganja v raziskovanje trgov

Kako pa je treba pomagati slovenskim podjetjem, da najdejo prave partnerje in dosežejo prave trge v tujini ter kaj je pomembno pri internacionalizaciji? Slovenija je izvozno odvisna in internacionalizacija v podjetjih poteka v različnih stopnjah in obsegih; predvsem MSP so vključeni v dobavne verige in globalne ponudnike bodisi s polproizvodi, rešitvami, marsikje tudi z razvojnimi znanji, je na vprašanje odgovorila dr. Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

»Nekaterim je že uspel tudi preboj z lastno znamko na končno porabniških trgih. Pomembno pri tem je, da niso vezani le na enega odjemalca, ampak da je njihova aktivnost povezana z več le-teh in na različnih trgih, saj so tveganja lahko velika. Spomnimo se, na primer, avtomobilske industrije in njenih izzivov v času covida-19,« nadaljuje Maja Zalaznik.

Poudarja, da morajo podjetja, da najdejo ustrezne partnerje, vlagati v prisotnost na različnih dogodkih v izbrani dejavnosti – od sejmov, konferenc, razvojnih zbirov, tudi promocij, ki jih pripravljajo domače institucije za tuje partnerje z izbranih trgov, na primer GZS, MGTŠ, Spirit, STO, MZZ …). Hkrati je treba izkoristiti vso sodobno komunikacijsko tehnologijo, ki je lahko v veliko pomoč pri ustvarjanju prepoznavnosti ponudbe in znanj podjetja; pogosto le-ta tudi ne zahteva zelo velikega vložka.

»Treba je vlagati tudi v sistematično raziskovanje trgov, potencialnih odjemalcev in partnerjev, analizo konkurentov, kar je za MSP pogosto zelo težavno, saj so omejeni tako s kadrovskimi kot finančnimi viri, še posebno v začetnih fazah rasti. Pri tem pa bi jim lahko pomagali različni razvojni viri oziroma temu namenjeni ukrepi, gospodarska diplomacija in kar se da pozitivna podoba znamke Slovenije. Izvor oziroma država izvora sta še vedno pomemben del umeščanja v internacionalizaciji podjetij.

Prodorni na kar nekaj področjih

Na vprašanje, ali imajo podjetja po njeni oceni že dovolj znanja in veščin, ki jih potrebujejo za uspešno poslovanje v tujini, pa dr. Maja Zalaznik odgovarja, da so slovenski MSP zelo prodorni na kar nekaj področjih, na primer IKT-tehnologije v različnih dejavnostih, umetna inteligenca, biotehnologija, procesne rešitve, tudi nišni izdelki v prehrani, elektroniki in podobno.

»Še posebno v začetni fazi je v podjetjih veliko zagona za prodor na tuje trge, je pa treba ob mednarodni rasti zagotoviti tudi ustrezna sredstva za rast, tudi ljudi s pravimi znanji in veščinami za mednarodno poslovanje – prav to so vrzeli, na katere navadno naletijo MSP in jih pogosto s težavo rešujejo. Zato podpiram ciljne in dejavnosti prilagojene ukrepe, še posebno za tista podjetja, ki imajo potencial višjega umeščanja v globalnih verigah ali pozicije lastne znamke (tudi kot končni izdelki),« pojasnjuje sogovornica. In dodaja, da so pri tem še posebej pomembna znanja trženja in razumevanja kulture ter načina poslovanja na izbranem trgu.

V tem pa, pravi Zalaznikova, se skriva veliko možnosti za pripravo podpornih ukrepov, saj so odpiranja vrat lahko uspešna, če institucije to podpirajo s prilagojenimi in ne preveč splošnimi, predvsem pa kar se da administrativno poenostavljenimi ukrepi. »Primeri prilagojenih ukrepov so lahko pomoč strokovnjakov, organizacija obiskov trgov in odjemalcev, učenje načina poslovanja in kulture na izbranih ciljnih trgih in podobno. In seveda najprej – dovolj dostopni razvojni viri financiranja.«