Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Ocene strategije razvoja trga kapitala

Dostop do kapitala je pomemben pogoj za realizacijo trajnostno usmerjenih projektov.
Primarni cilj predstavljene strategije razvoja slovenskega trga kapitala je krepitev zaupanja in izkoriščanja njenega potenciala, komponenta trajnostnega razvoja pa je dopolnitev in sledenje trendov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Primarni cilj predstavljene strategije razvoja slovenskega trga kapitala je krepitev zaupanja in izkoriščanja njenega potenciala, komponenta trajnostnega razvoja pa je dopolnitev in sledenje trendov. FOTO: Blaž Samec/Delo
18. 4. 2023 | 05:30
4:54

Vlada je v začetku marca sprejela strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, s katero po besedah ministra Boštjančiča želijo omogočiti, da bo tudi slovenski kapitalski trg prispeval k trajnostni gospodarski rasti, zelenemu prehodu in digitalizaciji. Sogovornike smo povprašali, kako ocenjujejo to strategijo in ali je korak v pravo smer, da bi investiranje v trajnostni razvoj postala poslovna priložnost finančnega sektorja.

image_alt
Trgi kapitala imajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju

Trgi kapitala imajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju, poudarja Alexandr Gutirea, ekspert med upravljavci premoženja v Triglav Skladih, in dodaja, da je dostop do kapitala pomemben pogoj za realizacijo trajnostno usmerjenih projektov. Zato pozdravlja pobude, ki pozitivno prispevajo k razvoju trga kapitala v Sloveniji.

»V omenjeni strategiji ukrepi, povezani z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki, niso vključeni med ključne ukrepe. Tega ne vidim nujno kot pomanjkljivost. Spodbujanje trajnostnega razvoja Slovenije bo namreč potekalo na različne načine, pri čemer je strategija le eden od stebrov. Precej bolj bi bil zaskrbljen, če bi bila strategija edini dokument, ki usmerja aktivnosti Slovenije na področju trajnostnega razvoja.«

Ob tem Alexandr Gutirea izpostavi dve področji, kjer bo imela uspešna implementacija strategije pozitiven vpliv na trajnostni razvoj Slovenije. Strategija bo pomagala pri oblikovanju učinkovitejše infrastrukture za pretok kapitala v smeri projektov na področju trajnostnega razvoja. Poleg tega pa poudarja vidik finančnega izobraževanja, ki je izjemno pomemben steber razvoja trajnostnih financ.

»Verjamem, da bodo prihodnost krojili investitorji, ki razumejo, zakaj je treba upoštevati okoljske in družbene problematike ter spodbujati oblikovanje upravljavskih struktur in kompetenc, ki omogočajo uspešno prilagajanje številnim trajnostnim izzivom.«

Zelene obveznice za infrastrukturne projekte

Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike BPH, pa pravi, da je primarni cilj predstavljene strategije razvoja slovenskega trga kapitala krepitev zaupanja in izkoriščanja njenega potenciala, komponenta trajnostnega razvoja pa je dopolnitev in sledenje trendov, ki so močno prisotni v Evropi.

»Neprepoznavanje primarnega potenciala trga kapitala, katerega funkcija je zdaj pretežno sekundarna, kar pomeni le razporejanje lastništva, je močno uspavala slovenski trg kapitala. V zadnjem desetletju bi lahko število ipojev (Initial Public Offering) prešteli na prste ene roke. Infrastrukturnih projektov ne financiramo z zasebnim kapitalom. S tako imenovanimi zelenimi obveznicami bi lahko država financirala večje infrastrukturne projekte, kot so projekti v obnovljive vire energije, izgradnja železniške infrastrukture oziroma krepitev javnega prometa – mobilnosti.«

Investiranje v trajnostni razvoj ne sme biti poslovna priložnost, postati mora integralni del vsakega projekta, produkta in storitve, še poudarja Lorenčič in dodaja, da nikakor ne sme postati prevladujoči del, saj bomo s tem sprožili negativne učinke. Osebno pa se nagiba k terminu vzdržen trajnostni razvoj.

Preusmerjanje kapitalskih tokov

Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja v Generali Investments, pa opaža, da na zahodu vlagatelji postajajo vse bolj ozaveščeni in kapitalske tokove preusmerjajo v nove, trajnostno specifične dejavnosti. »Vse to se izraža v spremembi povpraševanja po finančnih naložbah oziroma v tečajih vrednostnih papirjev (podjetniških in državnih izdajateljev), s katerimi se trguje na finančnih trgih. Pri nas tega trenda (žal) še ne vidimo, verjamemo pa, da se bo na tem področju v bližnji prihodnosti marsikaj spremenilo.«

Po njegovi oceni pa je zagotovo veliko prostora za napredek na področju izobraževanja in večje ozaveščenosti celotne družbe o pomembnosti trajnostnega razvoja. Na tak način bi povečali zanimanje vlagateljev za nalaganje v finančne instrumente, ki vključujejo dejavnike trajnosti v svoje naložbene strategije, in pospešili kapitalske tokove v dejavnosti, ki materialno prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine