
Neomejen dostop | že od 14,99€
Rdeča nit druge okrogle mize je bila finančno obarvana. Kakšna bo prihodnost digitalnih financ se je moderator Aleksander Simon Bastl pogovarjal z direktorico Vise Slovenija Alenko Mejač Krassnig, dr. Francem Bračunom, pomočnikom uprave NLB, pristojnim za področje podatkov in umetne inteligence, Petrom Curkom, direktorjem podjetja Iconomi, ter Vesno Prodnik, članico uprave Telekoma Slovenije, pristojno za tehnologijo.
V preteklosti so bila plačila otipljiva, plačevali smo z gotovino, s telefonom, v prihodnje bodo vtkana v uporabniško izkušnjo, je uvodoma dejala Alenka Mejač Krassnig. Pred nami zelo zanimivi časi, kajti ne spreminjajo se samo tehnologije, ampak tudi se generacije, ki imajo drugačne potrebe. Bodoči uporabniki bodo drugače gledali na to, kako se upravlja finančne storitve, je napovedala. »Prihodnost bo zahtevala finančno in digitalno pismenega uporabnika. Spremembe ob treba narediti na več koncih,« je opozorila.
Franc Bračun: Razvoj je zelo hiter in bo drastično vplival na to, kako bomo poslovali kot državljani, kot potrošniki. V banki vlagamo v razvoj tehnologije, procesov in ljudi, da bo uporabniška izkušnja naših strank kar najboljša.
Franc Bračun je spomnil, da v bančništvu že desetletja delujejo digitalno in spomnil na elektronsko poslovanje, spletno bančništvo, bankomate, v zadnjih letih pa se spremembe na tem področju dogajajo pospešeno, gre za digitalno transformacijo.
Vesna Prodnik je pojasnila, da je Telekom Slovenije največji operater, zagotavlja optična omrežja, omrežje 5G, podatkovni center, storitve v oblaku, upravljajo center kibernetske varnosti. »Večina bank in zavarovalnic so naše stranke, smo na pravi poti da naredimo infrastrukturo, ki bo potrebna, kakovostno in varno. Brez orodij in, se strinjam, brez ustrezno izobraženih ljudi ni mogoče zagotoviti varnosti plačilnih sredstev.«
Peter Curk je ob tem izpostavil zakonodajo, regulatorni okvir zaostaja, kajti razvoj tehnologij je res zelo hiter.
Peter Curk: Največje napake, ki jih ljudje delajo pri investiranju, izhajajo iz čustev.
S tem, ko bo večina sredstev postala digitalna in se bo pretakala po javnih omrežjih blockchain, se bodo povečale tudi nevarnosti v zvezi s tem. Če nam bodo ukradli telefon, nam bodo s tem lahko ukradli celotno premoženje.
Alenka Mejač Krassnig je dejala, da si v Visi ves čas prizadevajo za digitalizacijo poslovanja, predvsem plačevanja. Pri tem posebno pozornost namenjajo varnosti. Sisteme vedno bolj ščitijo s pomočjo umetne inteligence, uporabljajo jo v realnem času. »Umetna inteligenca vsakodnevno varuje naše sisteme, preprečuje zlorabe in našim partnerjem daje možnost sprejemanja informiranih odločitev,« je povzela. V praksi pomeni, da se pri tem, ko posameznik želi izvesti plačilo na pos-terminalu, v ozadju v nekaj milisekundah preveri ogromno podatkov.
Alenka Mejač Krassnig: Prav je, da gledamo v prihodnost, ampak zdaj se moramo spopasti z izzivi in priložnostmi, ki jih tehnologije prinašajo, da se bomo v prihodnosti bolje znašli. Verjamemo, da bodo tudi potrošniki uporabljali umetno inteligenco, da bo kupovala namesto njih, na to se pripravljamo.
»Veliko denarja vlagamo v varnost, ker je to osnova, brez katere ne bi mogli biti uspešni,« je dejala in opozorila na zlorabe, ki jih kriminalci izvajajo z vplivanjem na čustva ljudi, ko jih pozivajo k temu, da dajejo denar. Je pa še poudarila, da je ob skrbi za varnost, ki je vedno na prvem mestu, teba tehtati tudi priročnost uporabe storitev.
Pri umetni inteligenci ne gre samo za tehnologijo, je dejal Franc Bračun, prihajamo v obdobje, ko bo tudi delovna sila. »Vsi bomo imeli tehnološke pomočnike, s katerimi bomo sodelovali pri reševanju problemov. Vprašanje je, kdo jih bo vodil, do kod jim bomo dovolili, da bodo avtonomni. Prihajamo v ta svet, ampak je vprašanje, ali smo zaposleni že pripravljeni na to.«
V banki bo umetna inteligenca zaposlenim pomagala, da bodo lažje opravljali svoje delo. Težka, duhamorna dela bodo prepustili njej, zaposlenim pa bo ostalo več časa, da se bodo posvetili klientom, da bodo skupaj z njimi iskali najboljše rešitve zanje.
Vesna Prodnik: Pomembno se je zavedati, da v državi potrebujemo podporno infrastrukturo. Sistem mora biti delujoč, robusten, odporen in varen. Videti moramo tako dobre kot slabe strani umetne inteligence in se dobro pripraviti z infrastrukturo, orodji in znanji, samo tako bomo lahko uspešni.
V Telekomu Slovenije se z infrastrukturnim in človeškim kapitalom pripravljajo na izzive, s katerimi se bodo srečevali v prihodnjih letih, ko imajo strategijo, da se postavijo višje od klasičnega telekoma, v top položaj na področju kibernetske varnosti, rešitev v oblaku …, je dejala Vesna Prodnik.
Dalibor Vuković, strateški vodja za kibernetsko varnostne rešitve v Telekomu Slovenije, je predstavil, kako hekerji izkoriščajo mobilne naprave za vdor v podjetja. Kot pravi, mora biti zavedanje uporabnikov na istem nivoju kot razvoj tehnologije, drugače imamo velik problem. Danes je na letni ravni vsak tretji telefon kompromitiran.
»Telefon je treba uporabljati pravilno, saj drugače pustimo preveliko digitalno sled. Ko greste na Facebook, FB, pustite tam cel kup podatkov, pa IP naslove (če gre za statični IP, pa dejansko tudi lokacijo), pa tudi nehote pustite geslo FB, ker je to geslo enako na gmailu pa tudi drugje. Če tega gesla niste spremenili, je to enako geslu, ki ga uporabljate za spletno banko. Banke se to trudijo zajeziti z dvojno avtentikacijo – ampak se tudi to da razbiti. Ko kdo senzorira vaš telefon in vidi, da greste na spletno banko, lahko pride tudi do vašega gesla.«
Kot pravi Vuković, se nikoli ne vprašamo, kaj nam prinese javni wi-fi: » Ta je kot pizza dostavljalec, nikoli ne vemo kdo je pred vrati in kaj nam prinese....« Ko pomislimo na hekerje, si predstavljamo nekoga z računalnikom, se pa v resnici največja nevarnost skriva v naših žepih. Ob tem je predstavil še zgodbo, ki so jo reševali. »Nek direktor je prejel SMS s povezavo do sestanka – njegov telefon je bil povezan z internim Vpn. In je v 9 minutah ostal brez vseh podatkov. Mobilne naprave so orožje in ne samo pripomoček, ki koristi, zato ga je treba zaščititi.«
Ob tem je še pojasnil, da ko kliknete na poslano povezavo, se vam lahko od zadaj vedno namesti neka zlonamerna komponenta. »Začutili pa boste, da je telefon vroč ali pa da se je predčasno spraznil. Če se vžge zelena ali oranžna lučka, in da telefona ne uporabljate, to pomeni, da se zadaj nekaj dogaja.«
Kako v 30 sekundah vdreti v podjetje poreko mobilnega telefona? SMS z lažno povezavo; klik na povezavo na telefonu; odpre se lažna prijavna stran; uporabnik vnese e-pošto in geslo. Podatki se zabeležijo v sistem napadalca; napadalec se prijavi v imenu žrtve ter na koncu do dostop do e-pošto, dokumentov, sistemov. »Torej, en klik je dovolj. Noben telefon pa ni varen, treba se je tehnično zavarovati.«
Komentarji