Pri upravljanju z denarjem bomo morali biti finančno in digitalno pismeni

Rdeča nit druge okrogle mize je bila finančno obarvana. Kakšna bo prihodnost digitalnih financ se je moderator Aleksander Simon Bastl pogovarjal z direktorico Vise Slovenija Alenko Mejač Krassnig, dr. Francem Bračunom, pomočnikom uprave NLB, pristojnim za področje podatkov in umetne inteligence, Petrom Curkom, direktorjem podjetja Iconomi, ter Vesno Prodnik, članico uprave Telekoma Slovenije, pristojno za tehnologijo.

V preteklosti so bila plačila otipljiva, plačevali smo z gotovino, s telefonom, v prihodnje bodo vtkana v uporabniško izkušnjo, je uvodoma dejala Alenka Mejač Krassnig. Pred nami zelo zanimivi časi, kajti ne spreminjajo se samo tehnologije, ampak tudi se generacije, ki imajo drugačne potrebe. Bodoči uporabniki bodo drugače gledali na to, kako se upravlja finančne storitve, je napovedala. »Prihodnost bo zahtevala finančno in digitalno pismenega uporabnika. Spremembe ob treba narediti na več koncih,« je opozorila.

Franc Bračun je spomnil, da v bančništvu že desetletja delujejo digitalno in spomnil na elektronsko poslovanje, spletno bančništvo, bankomate, v zadnjih letih pa se spremembe na tem področju dogajajo pospešeno, gre za digitalno transformacijo.

»Veliko je treba narediti na tem področju. Največja izziva, kako banko digitalno transformirati je, kako preobraziti notranje procese, kako dvigniti usposobljenost zaposlenih, da bodo pripravljeni. Kajti spremembe so tako hitre, da je težko slediti, kaj se dogaja, vzporedno pa še usposobiti ljudi. Tako tiste, ki vpeljujejo rešitve v banko kot na drugi strani tiste, ki potem te rešitve uporabljajo te tehnologije pri svojem delu,« je dejal in opozoril, da v Sloveniji tovrstnih izobraževanj manjka. Pomembno je, da ljudi pripravimo na nove tehnologije.

Vesna Prodnik je pojasnila, da je Telekom Slovenije največji operater, zagotavlja optična omrežja, omrežje 5G, podatkovni center, storitve v oblaku, upravljajo center kibernetske varnosti. »Večina bank in zavarovalnic so naše stranke, smo na pravi poti da naredimo infrastrukturo, ki bo potrebna, kakovostno in varno. Brez orodij in, se strinjam, brez ustrezno izobraženih ljudi ni mogoče zagotoviti varnosti plačilnih sredstev.«

Peter Curk je ob tem izpostavil zakonodajo, regulatorni okvir zaostaja, kajti razvoj tehnologij je res zelo hiter.

Varnost na prvem mestu

Alenka Mejač Krassnig je dejala, da si v Visi ves čas prizadevajo za digitalizacijo poslovanja, predvsem plačevanja. Pri tem posebno pozornost namenjajo varnosti. Sisteme vedno bolj ščitijo s pomočjo umetne inteligence, uporabljajo jo v realnem času. »Umetna inteligenca vsakodnevno varuje naše sisteme, preprečuje zlorabe in našim partnerjem daje možnost sprejemanja informiranih odločitev,« je povzela. V praksi pomeni, da se pri tem, ko posameznik želi izvesti plačilo na pos-terminalu, v ozadju v nekaj milisekundah preveri ogromno podatkov.

»Veliko denarja vlagamo v varnost, ker je to osnova, brez katere ne bi mogli biti uspešni,« je dejala in opozorila na zlorabe, ki jih kriminalci izvajajo z vplivanjem na čustva ljudi, ko jih pozivajo k temu, da dajejo denar. Je pa še poudarila, da je ob skrbi za varnost, ki je vedno na prvem mestu, teba tehtati tudi priročnost uporabe storitev.

Pri umetni inteligenci ne gre samo za tehnologijo, je dejal Franc Bračun, prihajamo v obdobje, ko bo tudi delovna sila. »Vsi bomo imeli tehnološke pomočnike, s katerimi bomo sodelovali pri reševanju problemov. Vprašanje je, kdo jih bo vodil, do kod jim bomo dovolili, da bodo avtonomni. Prihajamo v ta svet, ampak je vprašanje, ali smo zaposleni že pripravljeni na to.«

V banki bo umetna inteligenca zaposlenim pomagala, da bodo lažje opravljali svoje delo. Težka, duhamorna dela bodo prepustili njej, zaposlenim pa bo ostalo več časa, da se bodo posvetili klientom, da bodo skupaj z njimi iskali najboljše rešitve zanje.

V Telekomu Slovenije se z infrastrukturnim in človeškim kapitalom pripravljajo na izzive, s katerimi se bodo srečevali v prihodnjih letih, ko imajo strategijo, da se postavijo višje od klasičnega telekoma, v top položaj na področju kibernetske varnosti, rešitev v oblaku …, je dejala Vesna Prodnik.

»Velik poudarek dajemo razvoju, vključujemo se v raziskovalne projekte, tudi 6G, gradnji kibernetske odpornosti. Vedno izpostavljamo center kibernetske varnosti in odpornosti, ampak to je samo prva linija obrambe, znotraj tega se razvijajo sistemi in orodja, ki so že močno podprti z umetno inteligenco,« je poudarila.

Na letni ravni vsak tretji telefon kompromitiran

Dalibor Vuković, strateški vodja za kibernetsko varnostne rešitve v Telekomu Slovenije, je predstavil, kako hekerji izkoriščajo mobilne naprave za vdor v podjetja. Kot pravi, mora biti zavedanje uporabnikov na istem nivoju kot razvoj tehnologije, drugače imamo velik problem. Danes je na letni ravni vsak tretji telefon kompromitiran.

»Telefon je treba uporabljati pravilno, saj drugače pustimo preveliko digitalno sled. Ko greste na Facebook, FB, pustite tam cel kup podatkov, pa IP naslove (če gre za statični IP, pa dejansko tudi lokacijo), pa tudi nehote pustite geslo FB, ker je to geslo enako na gmailu pa tudi drugje. Če tega gesla niste spremenili, je to enako geslu, ki ga uporabljate za spletno banko. Banke se to trudijo zajeziti z dvojno avtentikacijo – ampak se tudi to da razbiti. Ko kdo senzorira vaš telefon in vidi, da greste na spletno banko, lahko pride tudi do vašega gesla.«

Kot pravi Vuković, se nikoli ne vprašamo, kaj nam prinese javni wi-fi: » Ta je kot pizza dostavljalec, nikoli ne vemo kdo je pred vrati in kaj nam prinese....« Ko pomislimo na hekerje, si predstavljamo nekoga z računalnikom, se pa v resnici največja nevarnost skriva v naših žepih. Ob tem je predstavil še zgodbo, ki so jo reševali. »Nek direktor je prejel SMS s povezavo do sestanka – njegov telefon je bil povezan z internim Vpn. In je v 9 minutah ostal brez vseh podatkov. Mobilne naprave so orožje in ne samo pripomoček, ki koristi, zato ga je treba zaščititi.«

Ob tem je še pojasnil, da ko kliknete na poslano povezavo, se vam lahko od zadaj vedno namesti neka zlonamerna komponenta. »Začutili pa boste, da je telefon vroč ali pa da se je predčasno spraznil. Če se vžge zelena ali oranžna lučka, in da telefona ne uporabljate, to pomeni, da se zadaj nekaj dogaja.«

Kako hekerji izkoristijo mobilce

Vuković je še predstavil pet načinov, kako hekerji izkoristijo mobilne naprave: »Smishing-phishing preko SMS sporočil; pa zlonamerne aplikacije z dovoljenji za kamero, mikrofon, kontakte; napadi preko javni wi-fi omrežij (Man-in-the-middle); sideloading APK/IPA datotek – nameščanje okuženih aplikacij; USB povezava s službenim računalnikom – prenos okužbe.«

Kako v 30 sekundah vdreti v podjetje poreko mobilnega telefona? SMS z lažno povezavo; klik na povezavo na telefonu; odpre se lažna prijavna stran; uporabnik vnese e-pošto in geslo. Podatki se zabeležijo v sistem napadalca; napadalec se prijavi v imenu žrtve ter na koncu do dostop do e-pošto, dokumentov, sistemov. »Torej, en klik je dovolj. Noben telefon pa ni varen, treba se je tehnično zavarovati.«