Z umetno inteligenco hitreje do kredita

Tudi v finančni industriji se umetna inteligenca hitro širi. Uporabljajo jo v skoraj treh četrtinah družb v tej dejavnosti, 40 odstotkov med njimi že pomembno veliko. Fenomen je globalen in pomembno spreminja to industrijo.

Tako v družbi KPMG komentirajo izsledke raziskave iz septembra lani, v katero so zajeli finančne družbe v 23 gospodarstvih ter v še nekaterih razvijajočih se državah po vsem svetu. Umetna inteligenca (UI) je najširše sprejeta na področju finančnega načrtovanja ter računovodstva, kjer jo že zelo uporablja desetina institucij, skoraj vsi drugi pa jo uvajajo, izvajajo pilotne projekte oziroma uporabo načrtujejo.

Med največjimi ovirami za uvajanje te tehnologije sta tveganje za varnost podatkov in premajhna usposobljenost zaposlenih, kar je izpostavilo več kot polovica vprašanih v raziskavi. Pri tem so navajali še izzive pri zbiranju podatkov, visoke stroške uvajanja in skrb, da ne bi prinesla pričakovanih rezultatov, pomanjkanje transparentnosti, zagotavljanje skladnosti z zakonodajo, odpor zaposlenih, izzivi pri integraciji z obstoječimi sistemi.

Tehnologije omogočajo večje donose, a tudi nove pasti

Kot navajajo v družbi Ernst&Young (EY), umetna inteligenca, še posebej generativna, na novo definira tako operacije kot strategije bančnega sektorja. Ponuja med drugim številne možnosti inoviranja, razvoja produktov in upravljanja tveganj ter omogoča racionalizacijo procesov.

Izboljšuje komunikacijo s strankami

O dolgoročnih učinkih vpeljevanja UI je še težko govoriti, navajajo pri EY, jasno pa je že, da z njo podprta avtomatizacija procesov pospeši bančne postopke pri odobravanju posojil, saj hitro analizira finančno stanje strank ter avtomatizira obdelavo dokumentov. Natančneje tudi zaznava zlorabe, omogoča boljše poznavanje strank ter boljšo komunikacijo z njimi.

Ker so algoritmi UI sposobni analizirati ogromne količine podatkov, lahko prepoznajo določene vzorce, kar bankam omogoča boljše obvladovanje tveganj in s tem zmanjševanje stroškov. Njena orodja omogočajo prilagojene finančne nasvete in personalizirano ponudbo, kar povečuje zadovoljstvo strank ter njihovo zvestobo, omogoča pa tudi prepoznavanje novih priložnosti.

Vse te trende je opaziti tudi v bankah v Sloveniji. V NLB tako pravijo, da umetna inteligenca mora učinkovito podpirati obstoječe procese, zato jo uvajajo postopoma in prilagajajo delovne tokove. Uporabljajo jo pri različnih bančnih storitvah, od odobravanja kreditov do preprečevanja prevar.

Sprejemanje digitalnih plačil mora postati obvezno

»Tudi za prepoznavanje vzorcev pri strankah, kar nam pomaga pri oblikovanju bolj prilagojenih ponudb. Pri preprečevanju zlorab naši algoritmi zaznavajo sumljive transakcije in pomagajo pri odkrivanju prevar. Poleg lastnih rešitev uporabljamo generativno UI, vključno z modeli, kot jih uporablja chatgpt, ki nam pomaga pri pripravi in obdelavi dokumentov ter izboljšanju komunikacije s strankami,« pojasnjujejo.

Nujna je previdnost

Vse našteto izboljša uporabniško izkušnjo, zaposlenim pa prihrani čas pri enostavnih opravilih. »Nujno je neprestano vlaganje v znanja zaposlenih na področju UI, da jo lahko uspešno uporabljajo in razvijajo,« pri tem pravijo v NLB.

Cilj je, da UI uporabljajo kot orodje, ki podpira zaposlene pri njihovem delu, jih razbremenjuje rutinskih in manj zahtevnih nalog ter jim omogoča, da se bolj posvečajo kompleksnim in ustvarjalnim vidikom svojega dela. Prepričani so, da lahko s pravilnim usmerjanjem tehnologije izboljšajo delovno učinkovitost in zadovoljstvo na delovnem mestu.

Pri vsem tem pa poudarjajo pomen odgovornega odnosa do UI. Torej da se pri razvoju in uporabi te tehnologije upoštevajo ne le zakonska ureditev in varstvo podatkov, ampak tudi etična načela, kot so spoštovanje človekovih pravic, pravičnost, preglednost in odgovornost. Sistemi umetne inteligence se morajo obnašati v skladu z vrednotami in pričakovanji družbe, preprečiti je treba morebitne škodljive posledice za ljudi in okolje, se zavedajo v banki.