Sprejemanje digitalnih plačil mora postati obvezno

Digitalizacija plačil je še vedno ključni izziv na našem trgu, meni Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise Slovenija, a obenem ugotavlja, da se stvari vendarle premikajo na bolje.

V zadnjih petih letih je Visa vložila deset milijard ameriških dolarjev v kibernetsko varnost in razvoj varnega ekosistema. Kako se ti globalni ukrepi odražajo v Sloveniji?

V Visi resnično veliko naporov vlagamo v zagotavljanje varnosti, da lahko ljudje nam in celotnemu plačilnemu sistemu zaupajo. Del zagotavljanja varnosti je seveda preprečevanje goljufij. Naši centri za kibernetsko varnost ves čas spremljajo tveganja, se sproti odzivajo na varnostne incidente in obveščajo o grožnjah. Uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo za odkrivanje in preprečevanje goljufij ter ves čas dodajamo nove plasti zaščite: samo lani smo preprečili za 41 milijard dolarjev goljufivih transakcij. Pri tem čedalje bolj ključno vlogo igra umetna inteligenca.

Z umetno inteligenco hitreje do kredita

Pred kratkim smo razvili orodja, kot je Visa Behavioral Analytics, za prepoznavanje poskusov plačilnih goljufij. Naša orodja za avtentikacijo, avtorizacijo in varovanje plačil uporablja okoli 8000 bank v kar 129 državah. Dobra novica za slovenske stranke pa je, da so prav vse napredne tehnologije, ki jih uporabljamo za zaščito plačil na globalni ravni, v uporabi tudi v Sloveniji. Slovenci smo torej zaščiteni enako dobro kot uporabniki kjer koli drugod po svetu.

Pred kratkim je Visa ustanovila posebno enoto za odkrivanje in preprečevanje spletnih prevar, ki je že prekinila delovanje več kot 12.000 goljufivih spletnih mest. Kaj lahko rečemo o današnjih prevarah, kaj opažate?

Finančne zlorabe so se v zadnjih letih zelo spremenile – pogosto niso več povezane nujno s kartičnim poslovanjem, ampak se širijo na vse oblike finančnega poslovanja in premoženja. In še ena bistvena sprememba je – prevaranti se dandanes žrtev lotevajo na zelo prefinjen način, saj izkoriščajo človeško naravo. Z zgodbami, ki pritisnejo na čustva, prosijo za donacije, za reševanje iz zapora, posameznike vabijo v romantične odnose in še kaj. Tudi oni si zelo uspešno pomagajo z umetno inteligenco. Vse to z enim samim ciljem: priti do denarja posameznika. Škoda, ki jo s tovrstnimi prijemi povzročijo ljudem, je lahko res velika, tako finančna kot tudi osebna.

Zelo dodelane mreže goljufov pogosto in uspešno razkriva tudi Visa. Naši strokovnjaki in tehnologija zaznavajo potencialno goljufive vzorce, posebej zahtevni pa so taki, ki so razdrobljeni in se pojavljajo pri velikem številu trgovcev, s čimer poskušajo čim bolje zakriti svoje sledi. V eni največjih doslej odkritih prevarantskih mrež je samo Visa ustavila poslovanje skoraj 12.000 goljufivih trgovcev. Preprečili smo goljufije v vrednosti več kot 37 milijonov dolarjev, skupaj pa smo v celotnem lanskem letu blokirali za 40 milijard dolarjev poskusov goljufij.

Umetna inteligenca (UI) igra ključno vlogo pri preprečevanju prevar. Kako Visa uporablja UI za zaščito uporabnikov?

Visa je prvo podjetje, ki umetno inteligenco uporablja za odkrivanje goljufij pri plačilih v realnem času. Iz podatkov o 4,6 milijarde kartičnih računov in 16 bilijonov dolarjev transakcij lahko hitro in učinkovito identificiramo nepooblaščene transakcije. Ker delujemo po vsem svetu, nam to daje vpogled v milijone podatkovnih točk za zaznavanje sumljivega vedenja kjer koli v našem omrežju.

Z najsodobnejšimi orodji umetne inteligence za napredno preverjanje avtorizacije plačil sprotno analiziramo transakcije – rešitev Visa Advanced Authorisation lahko v približno eni milisekundi analizira 303 milijarde transakcij! Banka imetnika računa pa na podlagi naših analiz sproti presoja, ali bo neko transakcijo odobrila ali zavrnila. To so procesi, dolgi nekaj sekund, in kot posledica naših varnostnih analiz se lahko posameznemu potrošniku ob kakem plačilu zgodi, da banka od njega zahteva potrditev transakcije. Tehnologija za prepoznavanje narave transakcij upošteva več kot sto različnih parametrov in vsakega od njih je treba pregledati – UI to naredi bliskovito hitro.

Alenka Mejač Krassnig: S pomočjo umetne inteligence so nastali nakupovalni agenti UI, ki omogočajo popolno personalizacijo potrošniške izkušnje in bodo lahko potrošnikom prihranili veliko časa in denarja pri nakupovanju. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kaj pa se zgodi v primeru, ko banka ni dosegljiva, kar se v praksi verjetno tudi primeri?

Pri Visi bankam nudimo tudi storitev nadomestne obdelave transakcij STIP, kar pomeni Stand-In Prosessing. Z uporabo umetne inteligence analiziramo pretekle transakcije in tako bankam ter imetnikom kartic omogočimo, da se kartično plačilo izvede tudi v primeru, ko so sistemi banke izdajateljice nedosegljivi in ne more sama opraviti avtorizacije. Za banke to pomeni dodatno varnost in naj povem, da je več kot 80 odstotkov bank izdajateljic v omrežju družbe Visa v nekem trenutku med letom že koristilo našo storitev STIP. Zgolj primer: med novembrom 2023 in oktobrom 2024 je naš sistem v imenu 808 evropskih izdajateljev obdelal skoraj 29 milijonov transakcij v skupni vrednosti 1,2 milijarde dolarjev. Torej banke našim varnostnim mehanizmom še kako zaupajo.

Verjamem v moč evropske avtomobilske industrije

Sodobno varovanje se od uporabniških imen in gesel seli k rabi biometričnih rešitev. Kako te implementirati v spletno nakupovanje in plačevanje?

Tehnologija je nedvomno spremenila način nakupovanja. Kupci in trgovci so lahko dandanes na različnih koncih sveta, pa vseeno sklepajo posle. Količina denarja, ki se prenese digitalno, pa je veliko večja od tiste, ki se je včasih izmenjala med kupcem in prodajalcem za trgovinskim pultom.

V Evropi je danes že več nakupov opravljenih po spletu kot fizično. Eden največjih izzivov trgovcev pa je avtentikacija, ko kupec želi zaključiti nakup. Že nekaj časa velja postopek dvostopenjske avtentikacije, ki pa je ponavadi okoren in zato znaten delež nakupov nikoli ni dokončan/opravljen. To želimo spremeniti z rešitvijo Visa Payment Passkey, ki bo uporabniku omogočila, da za preverjanje pristnosti plačil uporablja biometrične podatke, ki jih ima že nastavljene v svoji napravi, na primer prstni odtis ali prepoznavanje obraza. S tem bodo kupci nakupovali še hitreje in varneje, kot to delajo zdaj, boljša, no, naravnost odlična bo tudi uporabniška izkušnja.

Takih uporabniških izkušenj si verjetno želijo predvsem mlajše generacije, npr. generacija Z. Kako naslavljate njihove potrebe?

V zadnjih letih smo pri vedenju potrošnikov priča usmeritvi v digitalno. Hiter tehnološki napredek je spremenil način potrošnje, upravljanja denarja in življenja nasploh. Spreminjajo se tako nakupne odločitve kot tudi načini nakupovanja. Vsi ponudniki iz plačilne industrije zagovarjamo enostavna in varna plačila, najbolj takšna, ki so že vdelana v nakupno odločitev. To, poleg izbire, pričakujejo tudi potrošniki.

Po pandemiji je najočitnejši trend rast spletnega poslovanja in nakupovanja. Očitno je, da želijo potrošniki spremembe, ne le ko fizično kupujejo v trgovini ali plačujejo neko storitev, ampak tudi, ko kupujejo po spletu. Slednje je še posebej pomembno za generacijo Z, katere predstavniki pričakujejo, da je oziroma bo vse digitalno. Čeprav generacija Z trenutno še razmeroma malo potroši v primerjavi s starejšimi, se ocenjuje, da bo v prihodnje postala najhitreje rastoči potrošniški segment. Opažamo tudi, da so generacija X in milenijci pod velikim vplivom generacije Z. Ko se pogovarjam z ljudmi, ki imajo najstniške otroke, mi pripovedujejo, kako ti prevzamejo vlogo potovalnega agenta in s pomočjo platforme tiktok organizirajo naslednji koncert ali počitnice.

Tehnologije omogočajo večje donose, a tudi nove pasti

Generacija Z zelo ceni cenovno dostopnost. Njeni predstavniki bodo bolj verjetno uporabljali aplikacije za načrtovanje proračuna in iskali popuste, ugodnosti in rabljene izdelke ali izkušnje namesto lastništva stvari, kar blagovne znamke še naprej spodbuja k uvajanju naročniških modelov in prilagodljivih plačilnih možnosti. Zato trgovci, ki želijo nagovoriti to finančno ozaveščeno generacijo, uvajajo prilagodljive možnosti plačevanja. Zgovoren primer je storitev »kupi zdaj, plačaj pozneje«, ki se je sprva uveljavila kot rešitev za demografske skupine z nižjimi dohodki, danes pa beležimo njeno rabo v vseh demografskih segmentih.

Mar inovacije v plačilnih tehnologijah ciljajo predvsem na mlajše uporabnike?

Ne, inovacije koristijo vsem uporabnikom. Če sem pri prejšnjem odgovoru izpostavila generacijo Z, ki se ni učila uporabe interneta in tehnologij, ampak se je v dobo interneta rodila ter ima popolnoma drugačne vrednote od predhodnih generacij, je že jasno, da ima povsem drugačne poglede generacija Alfa, ki prihaja za generacijo Z. Ljudje, rojeni po letu 2010, so še bolj usmerjeni v digitalizacijo, so skoraj dobesedno rojeni v družbene medije. Še več, verjamejo, da bodo služili denar z uporabo tehnologije, kar je tudi pokazala Visina raziskava iz leta 2023. In marsikateri mladi to tudi že počno. Ti dve generaciji bosta spremenili svet.

Mogoče v Evropi še ni tako očitno, a že leta 2026 bo 60 odstotkov svetovnega prebivalstva pripadalo generaciji Z – med njimi bodo odločevalci, regulatorji, direktorji ... Čeprav še nismo tam, se moramo na to pripraviti. V Sloveniji bo, recimo, treba postoriti še veliko, saj na primer ne moremo niti digitalno plačati povsod, kjer bi želeli. Sprememb se bo treba lotiti z dialogom in ozaveščanjem vseh deležnikov o prednostih digitalnih plačil, tako za podjetja in potrošnike kot družbo.

Digitalna plačila igrajo ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti. Kako Visa sodeluje z lokalnimi podjetji in državnimi institucijami v Sloveniji za spodbujanje digitalne preobrazbe?

Slovenija zadnja leta usmerja veliko pozornosti v spodbujanje digitalizacije gospodarstva, kar dokazano prispeva k rasti in konkurenčnosti domačega trga. Med pomembnimi ukrepi za spodbujanje digitalizacije gospodarstva je uvedba obveznega sprejemanja digitalnih plačil. Nezanemarljivo, to je istočasno tudi učinkovito orodje za zmanjševanje sive ekonomije, ki v Sloveniji po nekaterih ocenah še vedno znaša dobrih 20 odstotkov.

V Visi na to opozarjamo že vrsto let, zato smo z zadovoljstvom pozdravili predlog zakona o elektronskih plačilnih sredstvih, ki ga je ministrstvo za finance predstavilo novembra lani. Danes z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je predlog očitno nekje zastal, čeprav bi pomenil pomemben doprinos. Namreč, države, ki sprejemajo inovacije, lahko močno izboljšajo domače gospodarstvo ali posamezne sektorje. Medtem ko zasebni sektor spodbuja inovacije, mora država ustvariti regulativni okvir, ki zasebnemu sektorju omogoča uspeh.

Ker v pozitivne učinke digitalnih plačil v Visi res verjamemo, smo se odločili prispevati svoj delež, predvsem smo se usmerili v mikro in mala podjetja, za katera razumemo, da je dostop do digitalnih rešitev pogosto velik izziv. Zato smo že marca 2023 predstavili program Slovenija plačuje digitalno. V okviru tega programa imajo podjetja možnost prvič preizkusiti digitalna plačila s prejemom brezplačnega POS-terminala za testno obdobje.

Moram pa izpostaviti tudi nekaj pozitivnega: Stvari se počasi premikajo v pravo smer na področju digitalnega plačevanja javnega prevoza. To je zaenkrat na voljo v večjih slovenskih mestih, upam, da se dobra praksa hitro razširi tudi na nacionalno raven. Naloga Vise in drugih ponudnikov plačilnih storitev je, da čim prej dosežemo potrošnike in ponudnike, ki digitalnih plačil še ne uporabljajo. Po naših ocenah je med njimi kar 56.000 majhnih podjetij in podjetnikov. A tudi največje trdnjave gotovinskih plačil počasi padajo – celo pri nekaterih prodajalcih na tržnici in pri tehnološko bolj naprednih kmetijah lahko danes plačujemo s kartico.

Se svet za mlade vrti prepočasi?

Povprečna transakcija, ki vključuje močno avtentikacijo potrošnika, kot jo zahteva EU za zagotavljanje dobre varnosti potrošnikov, namreč traja približno tri minute in 20 sekund. To je skoraj dvakrat več, kot je meja potrpežljivosti večine potrošnikov. In je ozko grlo. Če morda kdo, sploh med trgovci, še dvomi o tem, naj izpostavim še: kar sedem od desetih slovenskih potrošnikov svoje spletno plačilo opravi v 30 sekundah. In še bolj zgovoren je ta podatek, da bi 51 odstotkov slovenskih potrošnikov opustilo spletni nakup, če ta traja predolgo.

Države, ki sprejemajo inovacije, lahko močno izboljšajo domače gospodarstvo ali posamezne sektorje. Medtem ko zasebni sektor spodbuja inovacije, mora država ustvariti regulativni okvir, ki zasebnemu sektorju omogoča uspeh.

Katera inovacija pa vas trenutno najbolj draži?

To so zagotovo t. i. agentske trgovine. S pomočjo umetne inteligence so nastali nakupovalni agenti UI, ki omogočajo popolno personalizacijo potrošniške izkušnje in bodo lahko potrošnikom prihranili veliko časa in denarja pri nakupovanju. To bo nedvomno eden od teh novih modelov delovanja, o katerih govorim. Potrošnik se bo lahko zavestno odločil, da bo z agentom UI delil svoje nakupne informacije. Ta mu bo ponudil prilagojene nasvete za nakup ali, recimo, namesto njega skrbel za ponavljajoče se redne nakupe. To bo prineslo dinamično, prilagojeno nakupovalno izkušnjo brez ogrožanja zasebnosti uporabnikov.

Pri uspehu agentov UI v trgovini bodo ključno vlogo odigrala prav plačila. Ključna za to bo integracija plačil v nakupno izkušnjo, ki bo zagotovila postopek plačila brez trenj/prekinitev in prevelikega števila korakov, skupaj s pravilno rabo transakcijskih podatkov in skrbjo za zasebnost uporabnikov in nadzorom nad podatki. Podobno, kot se je zgodilo pri tokenizaciji plačil. To bo naša nakupovalna prihodnost.