Vas umetna inteligenca fascinira ali vam vliva strah?

Medijska hiša Delo s poslovno konferenco zaokrožuje večmesečno poslovno kampanjo Mobilne tehnologije 2025: Tehnologija v gibanju. Programski partner konferenčnega dela je Inštitut za strateške rešitve ISR.

Konferenco je s pozdravnim nagovorom odprl odgovorni urednik Dela Bojan Budja, ki je med drugim poudaril, da smo v večmesečni poslovni kampanji z različnimi sogovorniki raziskovali, kako digitalizacija spreminja telekomunikacije, mobilnost, pametno logistiko, energetiko, pa digitalno bančništvo itd. »Raziskava BCG razkriva, da najuspešnejše družbe več kot 80 odstotkov naložb v umetno inteligenco namenjajo preoblikovanju ključnih poslovnih funkcij in razvoju novih produktov. Ena ključnih skrbi pa še vedno ostaja kibernetska varnost.«

Odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic Bojan Budja je na konferenci pozdravil udeležence. FOTO: Črt Piksi/Delo

Kljub temu pa se tempo inovacij ne ustavlja, odpira pa seveda tudi številna vprašanja. In kot velikokrat slišimo, se bodo v praksi v poslovnih okoljih uveljavljale predvsem storitve, ki bodo zaposlene razrešile ponavljajočega in pa težaškega dela. Že zdaj pa smo vsi mi obkroženi s številnimi digitalnimi pomočniki in asistenti, ki nam lahko prihranijo dragocen čas, je še dejal Budja.

»Ali ste vedeli, da ima tudi Slovenija dolgo tradicijo raziskav in razvoja umetne inteligence, le da tega ne obeša na veliki zvon? Najbrž pa se spomnite, da je bil pred mesecem dni v Mariboru položen temeljni kamen za podatkovni center Arnes Maribor, kjer bo tudi v prihodnje infrastruktura za odprto znanost, superračunalništvo in umetno inteligenco. Vse to pa nam bo omogočilo hitrejše in bolj enostavno doseganje vrhunskih rezultatov. Vendar – kot smo videli ob nedavnem električnem mrku na Iberskem polotoku – se vse to brez elektrike ustavi in nastane kaos ... Česar pa si nihče od nas ne želi.« In na koncu je Budja udeležence povprašal, kakšne vse občutke v njih vzbuja umetna inteligenca - »vas fascinira ali vam vliva strah?«

Aktivno sooblikovanje sprememb

Sledil je uvodni govor dr. Aide Kamišalić Latifić, državne sekretarke na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Tehnologija je postala naš stalni sopotnik, ki preoblikuje način dela, komuniciranja, mobilnosti in odločanja. Umetna inteligenca, veliki podatki, internet stvari niso več pojmi prihodnosti, postali so temelj naše sedanjosti, je poudarila.

»Odločeni smo, da ne bomo zgolj opazovalci teh sprememb, temveč jih želimo aktivno sooblikovati,« je poudarila in naštela projekte, ki potekajo v povezavi s tem. Na ministrstvu so sprejeli strategijo Digitalna Slovenija 2030, pospešili so uvajanje elektronske identitete, okrepili digitalno vključenost, omogočili dostop do več kot 450 digitalnih javnih storitev.

Spomnila je, da je bila Slovenija med prvimi štirimi državami članicami EU, ki so decembra 2023 vzpostavile nacionalni sistem za čezmejno elektronsko izmenjavo dokazil, razvijajo in že tudi testirajo evropsko digitalno denarnico, ki bo omogočala zanesljivo identifikacijo, elektronski podpis, varno hrambo in deljenje ključnih dokumentov, kot so diplome, vozniška dovoljenja, pooblastila.

Napredna umetna inteligenca ne obstaja brez kakovostnih, etično zbranih podatkov ter etične uporabe, je poudarila Aida Kamišalić Latifić. FOTO: Črt Piksi/Delo       

»Verjamemo, da bo digitalna denarnica pomembno okrepila mobilnost, zaupanje in dostopnost storitev na skupnem evropskem digitalnem trgu,« je dejala.

Nujna infrastruktura, prednost gospodarstvu

Za digitalno preobrazbo so ključni zanesljiva infrastruktura, odlična povezljivost in moč za obdelavo velikih podatkov. V povezavi s tem je omenila nastajajoči podatkovni center v Mariboru in tovarno umetne inteligence, ki bo omogočila razvoj naprednih modelov umetne inteligence in reševanje znanstvenih industrijskih izzivov.

»Superračunalnik ni novost, je pa novost pristop v Sloveniji, in sicer usmerjenost k gospodarstvu. S prednostnim dostopom za zagonska in mala ter srednja podjetja želimo spodbuditi razvoj inovativnih rešitev, ki bodo okrepile konkurenčnost našega gospodarstva.« Pripravlja se tudi javni razpis za kompetenčni center za umetno inteligenco.

Toda napredna umetna inteligenca ne obstaja brez kakovostnih, etično zbranih podatkov ter etične uporabe in brez zaupanja uporabnikov ni trajnostnega razvoja. Pomembno vlogo ima tudi ustrezni regulatorni okvir, kot pričakuje Aida Kamišalić Latifić, bo akt o umetni inteligenci kmalu uspešno prenešen v naš pravni red.

Inteligenca brez čustev

Osrednji govornik je bil Marko Grobelnik iz laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, ki se bo v nastopu osredotočil na vprašanje, kam nas pelje umetna inteligenca.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Tematika umetne inteligence se je nadaljevala tudi na prvi okrogli mizi. Gostje so razpravljali, ali bo prinesla večjo učinkovitost ali bo prihodnost z njo bolj hladna. Poleg Marka Grobelnika bodo sodelovali še Boris Pogačnik, direktor podjetja In Volo in nekdanji podpredsednik hrvaškega samoroga Infobip, Andrej P. Škraba, soustanovitelj podjetja Astra AI, antropolog izr. prof. dr. Dan Podjed, direktor področja za IKT-rešitve pri Pošti Slovenije Slavko Ovčina in moderator Aleksander Simon Bastl, ustanovitelj ter generalni direktor podjetja BASS.

Poslovna konferenca Mobilne tehnologije 2025. FOTO: Črt Piksi/Delo

Denarnica v dlani, banka v oblaku

Rdeča nit druge okrogle mize je bila finančno obarvana. Ponudila je vpogled v to, kako in kako drugače, kot smo vajeni zdaj, bomo plačevali v prihodnosti. Kakšna bo torej prihodnost digitalnih financ, se je moderator Aleksander Simon Bastl pogovarjal z direktorico Vise Slovenija Alenko Mejač Krassnig, dr. Francem Bračunom, pomočnikom uprave NLB, pristojnim za področje podatkov in umetne inteligence, Petrom Curkom, direktorjem podjetja Iconomi, ter Vesno Prodnik, članico uprave Telekoma Slovenije, pristojno za tehnologijo.

Napadi iz žepa

Na tematiko kibernetske varnosti se je v samostojnem nastopu osredotočil Dalibor Vuković, strateški vodja za kibernetsko varnostne rešitve v Telekomu Slovenije. Udeleženci so med drugim lahko izvedeli, kako hekerji izkoriščajo mobilne naprave za vdor v podjetja.

Napadalci uporabljajo tudi glasove direktorjev deepfake

Od podatkovne avtoceste do električnega volana

Konferenca se je končala z okroglo mizo, ki je v ospredje postavila različne vidike avtomobilnosti, od rešitev v povezavi z razogljičenjem do inovacij, ki jo zaznamujejo. Sodelovali so dr. Slavko Ažman, vodja business menedžmenta v Porsche Slovenija, Grega Sajevic Malgaj, direktor področja za informatiko in telekomunikacije v družbi Eles, ter dr. Luka Bradeško, direktor podjetja Solvesall. Razpravo bo vodil David Urankar.

Konferenco je povezovala Bernarda Žarn.

Posnetek celotne konference si oglejte v spodnjem videu.