Umetna inteligenca lahko deluje celo bolj čustveno kot ljudje

Osrednji govornik na konferenci, Marko Grobelnik iz laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, se je v uvodu v okroglo mizo o umetni inteligenci brez čustev osredotočil na vprašanje, kam nas pelje umetna inteligenca.

Ta se razvija eksponentno, pomeni, da govorimo o transformaciji. Ljudje nismo vajeni tega, ko se zgodi, se dostikrat ne znajdemo. Zato te eksponentnosti ne smemo podcenjevati. »Zanimivo je, da še vedno ne vemo, zakaj umetna inteligenca tako dobro deluje,« je dejal in kot še eno njeno značilnost poudaril njen razvoj: »Kreiranje nove umetne inteligence, ki jo označujemo kot generativno, se je skoncentriralo v desetih podjetjih na svetu, med temi so Nvidia,Microsoft, OpenAI,Google, Meta, Huawei.

Vsi preostali smo samo uporabniki, lahko dobri, intenzivni, a nič drugega. Lahko sicer kaj naredimo, a vprašanje je, koliko resničnega vpliva v jedrnih tehnologijah imamo. Naša priložnost je na ravni aplikacij.«

Razvoj UI se ne ustavlja, prav vsak dan je kaj novega na tem področju. Kot pričakuje Grobelnik, bo pomemben korak, ki ga bomo verjetno že zelo kmalu izkusili, njen prehod iz digitalnega sveta, kjer je pretežno zdaj (na primer chatgpt), v fizični svet. V praksi bodo to najverjetneje roboti, avtonomni avtomobili itn.

Evropa pri razvoju umetne inteligence zaostaja, in to opazno in po vseh indikatorjih, pred petimi leti še ni bilo tako, je opozoril. Nimamo podjetja, ki bi se resno ukvarjalo s kreiranjem na tem področju, in to je treba spremeniti. EU je sicer januarja napovedala program Invest AI, vreden 200 milijard dolarjev, »upam, da bomo sredstva znali učinkovito uporabiti, to je običajno težava«.

Kaj pa Slovenija?

V zadnjem času je nekaj pospeška na državni ravni, opaža Grobelnik, ki pričakuje, da bi tudi Slovenija po vzoru večine evropskih držav določila nacionalnega koordinatorja oziroma ministra za umetno inteligenco.

Nujne so spremembe v izobraževalnem sistemu – na vseh ravneh šolstva, začenši z vrtci, bi bilo treba sistematično uvesti vsebine v povezavi z UI, kar je tudi praksa v tujini. Ključno je, da imamo usposobljene ljudi.

Opozoril je tudi na področje zakonodaje, ki ne more slediti hitremu razvoju umetne inteligence in tako ves čas zaostaja, in pozval, da bi finančne spodbude razpršili v mlado energijo. Glede superračunalnika, ki ga bomo imeli v Sloveniji, je pripomnil, da bo čez dve leti, ko bo pripravljen, lahko ustvarjal nekaj takšnega, kot je bila UI v svetu sposobna pred nekaj leti. »Težko bomo pomembni akterji na tem področju, vendar pa ta tehnologija odpira veliko polje priložnosti, ki jih je treba ujeti, tu gremo v pravo smer,« je sklenil.

Učinkovitejša ali hladnejša prihodnost?

Odstiranje izzivov in priložnosti umetne inteligence se nadaljuje tudi na prvi okrogli mizi. Gostje razpravljajo, ali bo prinesla večjo učinkovitost ali bo prihodnost z njo bolj hladna. Službe bodo izgubili tisti, ki umetne inteligence ne bodo uporabljali. Uspešni pa bodo tisti, ki kritično razmišljajo in razumejo. Še vedno pa bomo potrebovali vodovodarje in tudi sočutne ljudi v zdravstvu.

Poleg Marka Grobelnika na njej sodelujejo še Boris Pogačnik, direktor podjetja In Volo in nekdanji podpredsednik hrvaškega samoroga Infobip, Andrej P. Škraba, soustanovitelj podjetja Astra AI, antropolog izr. prof. dr. Dan Podjed, direktor področja za IKT-rešitve pri Pošti Slovenije Slavko Ovčina in moderator Aleksander Simon Bastl, ustanovitelj ter generalni direktor podjetja BASS.

Kar lahko danes naredim v treh minutah, sem včasih delal tri tedne, je dejal Grobelnik. Dodal je, da  poročilo Europola pravi, da mednarodni kriminal uporablja umetno inteligenco v vseh fazah. Če bomo želeli ustaviti kriminal, brez umetne inteligence tako ne bo šloi.

Podjetje mora biti profitabilno, umetna inteligenca pa lahko naredi podjetje bolj učinkovito, pravi Pogačnik, a dodaja, da hočemo takoj vse, kar pa ne gre. Škraba je povedal, da so razvili tutorja za matematiko, razvijajo pa še podobna orodja za fiziko, angleščino in drugo. Z umetno inteligenco je to dostopno vsem, kar bo prineslo hitrejše učenje. Mlade bi radi navdušili za naravoslovje. Na izziv o pomanjkanju učiteljev je Škraba odgovoril, da ne vidi druge rešitv kot pomoč umetne inteligence.

Pošta ima ogromno infrastrukturo, zato je načrtovanje digitalizacije preprosto, uvedba pa je bistveno težja, je dejal Ovčina. Zavedajo pa se, da bo treba zelo kmalu v to, saj uporabniki želijo vse urediti po spletu. Najprej bodo digitalizirali paketno storitev. Tretji steber so podatkovni centri, ki jih ima Pošta Slovenije.

Podjed upa, da ne bomo postali roboti. Skrbi ga, da umetna inteligenca postaja bolj čustvena od ljudi. Včeraj je vprašal Chat GPT kako bi definiral konflikt v Gazi in ta je odgovoril, da tega ni mogoče imenovati drugače kot genocid. S Chat GPT se je posvetoval tudi o znamenju na boku. Ponudil je več možnosti. Zdravnica je postavila diagnozo herpesa in ga poslala na počitek.

Podjeda skrbi, da bolj zaupamo umetni inteligenci, kot drugim. Chat GPT lahko zamenja tudi partnerja. Kdo se bo zadnji smejal? Chat GPT je na voljo vedno in takoj. Opozoril pa je tudi na to, da umetna inteligenca ne zmore vsega. Poskusil je urediti vodovodno napeljavo, pa mu je po določenem času žena dejala, naj vendarle pokliče vodovodarja.

Na Pošti imajo UI asistentko Pio, ki so jo zaposleni vzeli za sodelavko. Zna odgovoriti na elektronsko pošto. Določijo ji tudi delovni čas, je povedal Ovčina. 

Prihod UI naredil revolucijo

Dan Podjed pravi, da je prihod UI naredil revolucijo, saj so tista dela, za katere smo mislili, da bodo prva šla, obstala: vodovodarji in ostali obrtniki. »Najbolj se hlače tresejo nam, raziskovalcem, direktorjem, programerjem.... Manjka nam poklicev, ki temeljijo na sočutju, kot so medicinske sestre itd.«

In v kolikšni meri je res, da so generativni modeli že izčrpali razpoložljive podatke? Kot je povedal Grobelnik, so sistemom kot so Chatgpt in podobni že dali vse razpoložljive podatke, novih je zelo malo, ali jih tako rekoč ni. »Vendar tudi ljudje konzumiramo samo neko količino podatkov, ampak vseeno funkcioniramo, saj druga komponenta prihaja iz sklepanja: tudi znanost tako funkcionira. Na ramenih velikanov se znanost razvija – tisto, kar je bilo prej izumljeno, so nekakšne lego kocke, na podlagi katerih se naredi še kakšna nova stvar. Pomanjkanje podatkov ni hud problem, saj imamo sposobnost sklepanja, ki nas pelje naprej.«

UI znanstveniki

Je pa, kot je dodal, ena zelo vročih tem izgradnja UI znanstvenika, ki je bolj ali manj narejen z UI. »Tudi pri nas delamo nekaj teh rešitev, In to dejansko deluje. Raven priprave diplome ali magisterija danes ni več nobena težava – od zelo zanimive hipoteze, do rešitve, evolucije itd. Vsi se najbolj bojimo UI agentov, tj. da bodo koščki softwareja ušli izpod nadzora (Europol, kriminal, državni kriminal, ki je povezan z vojnimi žarišči...), saj se te tehnologije razvijajo zelo hitro vsak dan in to je do neke mere že na robu, dodatno pa ta razvoj podžigajo vojne.«

Škraba je med drugim izpostavil anekdoto iz X, kjer je nek oče napisal, da se je naveličal nenehnega spraševanja 4-letnega sina o zmajih, zato mu je rekel, da naj se pogovarja s Chatgpt. Po treh urah pogovora je sin povedal očetu, da je spoznal najboljšega prijatelja, ki največ ve o zmajih. Oče je ugotovil, da zdaj ni več najboljši sogovornik za katerokoli temo. Ob tem je Škraba dodal, da je neizogibno, da bodo starši otroke umirjali z UI in oni se bodo na to navadili in bodo v procesu odraščanja to pričakovali. Problem lahko nastane, če se otroci ne bodo več zaljubljali v resnične ljudi, ampak v osebe iz UI. »Tu je potem že vprašanje natalitete, saj že po svetu vidimo trende glede padanja rodnosti. Tu smo lahko zaskrbljeni, vendar ne vidim rešitve. Lahko nekaj reguliramo, ampak bodo trendi tako močni, da se bomo potem pogovarjali ali bo to prihodnost Terminatorja – kjer se stroji odločijo, da ne potrebujejo ljudi – ali bodo to Matrica ali pa Star trek, kjer preidemo v neko višje razvito civilizacijo in se ne samouničimo – ali pa Dune, kjer pa je človek zelo visoko razvit, ampak nima nobene tehnologije.«

Na to je Dan Podjed kot ljubitelj znanstvene fantastike repliciral, da po njegovem naša prihodnost ne bo tako dramatična, kot jo prikazujejo omenjeni filmi, ampak bo bolj dolgočasna. »Najbolj nas mora skrbeti, da nas ne bodo ubili mali hišni aparati, od katerih se nam bo zmešalo, saj nam nenehno pošiljajo razna potisna sporočila, npr. da je nekaj narobe s hladilnikom ali pa da je stroj opral. Naj se stroj sam popravi in pokliče serviserja!«

Ob tem je Podjed dodal, da smo Slovenija lahko prva država, ki lahko napiše pravico do odklopa od naprav, saj že imamo zapisano pravico do pitne vode. Še prej pa bi lahko otrokom organizirali izobraževanje, kako se odklopiti od naprav. Temeljne veščine morajo tudi mladi poznat, tudi brez tovrstnih civilizacijskih dosežkov, še pravi Podjed.

In kam gre tehnologija v poštni panogi? Kot pravi Ovčina, lahko vsa ta tehnologija Pošti pomaga (avtomatizacija, digitalizacija, IoT ...). »Bistvo je rešiti osnovno dejavnost, zato je treba iskati nove poslovne priložnosti. Na primer, smo prisotni fizično na številnih lokacijah, zato bomo zdaj zbirali vse podatke s teh lokacij. Pa z določenimi občinami imamo razne projekte, testiramo avtonomno dostavo, pa razogljičenje. V eni izmed občin bomo z našimi vozili merili tudi kvaliteto zraka in se povezali v pametno mesto.«

Na kaj moramo biti pozorni

Kot pravi Pogačnik, je prihodnost zelo obetavna s pomočjo takih orodij kot je UI in zato je pri tem zelo optimističen. Obstaja problem, in sicer, da ni dovolj dobrih razvojnikov. »Mi, ki se ukvarjamo z razvojem takih produktov, smo soočeni s tem, da imamo le 1-2 primerna kadra na regionalnem trgu, kar je problematično. Treba je rešiti ta izziv.«

Grobelnik pa meni, da eksponenten razvoj ne more iti v neskončno. »Mi smo bili v neki relativno stabilni normalnosti, zdaj smo v transformaciji. In kaj je nova normalnost – še ne vemo čisto, kaj to bo. Nekje se bo življenje moralo ustaliti. V tem transformativnem času je marsikaj nejasno. Prišla bo nova normalnost, ki bo tudi imela šibke točke.«

Škraba kot predstavnik startup skupnost meni, da bomo v naslednjih letih videli podjetje, kjer bo ena oseba naredila Samoroga in mislim, da ima Slovenija veliko priložnost, da ustvari okolje, ki je privlačno. »Zato apeliram na odločevalce, da naredijo bolj privlačno okolje za podjetnike, saj bi tudi mi radi tukaj živeli, zato si želimo boljšega okolja. UI je naslednja stopnica za ustvarjanje boljšega okolja in želim si, da bi Slovenija bila tak Hub.«

Podjed  pa dodaja, da se v Sloveniji moramo zavedati svojih prednosti. »Naša glavna konkurenčna prednost je zgodovina, pa tradicija, humanistika družboslovje, inženirstvo – vse to bi moralo sodelovati, če želimo delati rešitve za ljudi – mora biti pravo socialno omrežje. Priporočam, da bolj sodelujemo in izkoristimo povezovalne potenciale, ki jih ima Slovenija. Tako bo nastala prihodnost po meri ljudi, človeka.«

Ovčina je poudaril, da so UI asistentko Pio implementirali s slovenskim podjetjem. Opozoril pa je še, da nove tehnologije potrebujejo novo zakonodajo, med drugim zakon, po katerem bomo avtonomna vozila spustili na ceste; to so v nekaterih evropskih državah že naredili.