Od podatkovne avtoceste do avta brez volana

Mobilnost danes ni več samo mehanska, je digitalna, povezana, električna in eden temeljev razvoja države. Ves razvoj je podoben, pred leti si nismo predstavljali, da bi šli v trgovino brez gotovine, ravno tako kot si nismo predstavljali, da bo avtomobil kaj več kot mehanska naprava.

»Veliko, kar zelo velikih sprememb se dogaja. Napovedali smo avtomobile brez volanov, avtonomno vožnjo. Nismo še tam, a razvoj gre naprej. Vozila bodo povezana, obveščena bodo o nesreči pred njimi, vsa bodo lahko začela zavirati. Tako bo promet bolj tekoč,« meni dr. Slavko Ažman, vodja business menedžmenta Porsche Slovenija.

V Sloveniji vemo, da se električni avtomobili ne prodajajo kot je bilo pričakovati. Kot pravi Ažman, pa je v prvem četrtletju letos prodaja rekordna in dosega čez desetodstotni delež. Do leta 2050 namerava Slovenija emisije prometa zmanjšati za 99 odstotkov, zato je treba odstraniti ovire za prodajo električnih vozil.

Ključni problem je sobivanje navadnih in pametnih vozil, enih, ki se pogovarjajo med sabo, in drugih, ki se še ne znajo. Mogoče bo treba v obstoječe avtomobile začeti vgrajevati komunikacijske naprave. Avtonomni avtomobili vozijo po predpisih, drugi pa ne nujno. Pred lokalnimi volitvami se razmere spremenijo, vsepovsod so dela ne cesti, tudi to bo treba upoštevati pri avtonomnih avtomobilih, je pojasnil Ažman, ki si želi tudi pametno zakonodajo za pametno mobilnost. Predlagal je preprosto rešitev za električna dostavna vozila, ki so zaradi baterij pretežka za vozniško dovoljenje B-kategorije. Dovoljeno težo bi preprosto povečali za 500 kilogramov.

Kako podjetjem pomaga UI

Kje je vam na poslovni poti pomagala umetna inteligenca in kako jo zdaj uporabljate in kako jo podjetja lahko uporabljajo glede načrtovanja transportnih poti, je moderator David Urankar povprašal direktorja Solvesalla Luko Bradeška. Kot je pojasnil,  predvsem pomagajo tudi drugim podjetjem pri vpeljavi umetne inteligence (UI), tudi Pošti Slovenije.

 »Na primer, če ste kdaj poslali kakšen paket v tujino ali pa naročili iz tujine preko pošte, pa ste dobili carinsko številko že avtomatsko napisano - to je sistem umetne inteligence naredil že iz opisa paketa. Poleg tega trenutno poteka projekt s Pošto, in sicer, ko pridejo poštarji do vaše hiše, smo napisali algoritme, da se sistem nauči točno, kje so vrata, koliko časa je bil tam in se to potem uporabi kasneje za optimizacijo poštnih okrajev, da so bolj efektivni. Na primer, če iščeš naslov, ni več sredina stavbe, ampak točno določena dostavna točka. Tretji primer pa je GoOpti, na kakšen način pobirajo in dovažajo potnike - to tudi usmerja algoritem, ki smo ga mi pisali. Naslednji primer vozil je za enega proizvajalca avtodomov - delamo zanje chatbota, da se bo dalo z njim upravljati avtodom. To je tako kot smart home, ampak za vozilo - ne gre za vožnjo, ampak upravljanje klime, luči itd. Smo pa tudi udeleženi na projektih avtonomne dostave in vožnje, ampak tam pa je še sploh raziskovalno, kako najbolj optimalno to vpeljati, kako to testirati in kako to vpeljati v promet, skupaj z neavtomatiziranimi avtomobili,« je še dejal Bradeško.

Za rutinske operacije je umetna inteligenca priročna, za pomembnejše odločitve pa je še ne uporabljajo, pravi Grega Sajevic Malgaj, direktor področja za informatiko in telekomunikacije Elesa. Da pa bi na podlagi neki zbranih podatkov prepuščal svojo odločitev, kot je na primer pri nas sklop daljnovoda, pa si tega tveganja še ne moremo privoščiti.

»Glede Elesa bi se na to temo rad malo pohvalil ali pa odgovoril na vprašanje, ki si ga marsikdo zastavlja na temo hitrega polnjenja - Slovenija ima na podlagi uredbe evropskega parlamenta tudi v bistvu nalogo, da zagotovi ustrezno polnilno infrastrukturo - govorimo o hitri polnjenjih. Tu se Eles lahko tudi pohvali, da je v sodelovanju z Darsom in DRSI zbral podatke in tudi predvidel dve lokaciji, ki bosta omogočili postavitev polnilnih parkov, ki bodo omogočala polnjenja hitrih zmogljivosti. Vemo, da to ni enostavno in tudi investicija v takšno strukturo ni majhna, predvsem pa vprašanje, ki si ga mogoče marsikdo zastavlja - ali bodo lahko ti polnili parki za električna vozila kar na obstoječih bencinskih črpalkah - temu ne bo tako. Ampak v bistvu izkušnje tudi ponudnikov polnjenja dajejo informacije, da uporabniku ni problem tudi zapeljati iz avtoceste, zato da bo lahko v bistvu prišel do proste polnilnice in ustrezno napolnil svojo vozilo v 10 ali 20 minutah,« je še pojasnil Sajevic Malgaj.

Pri napovedi porabe polnilnic je uporabna umetna inteligenca, ravno tako za regulacijo omrežja, pa tudi za določitev najbližje polnilnice, je uporabnost umetne inteligence ponazoril Sajevic Malgaj. Torej, kako bomo rešili ta izziv potrebe po električni energiji, ko bo ta kritična masa električnih avtomobilov presežena? »Tudi na tem področju se v Elesu ukvarjamo s tem kako prepoznati oziroma uporabljamo umetno inteligenco pri napovedi višje porabne, kar zagotovo hitra polnjenja so in da posledično lahko tudi morda zagotovimo alternativne vire, da lahko zagotovimo zadostno moč za omogočanje hitrih polnjenj. Zagotovo bo tudi UI v prihodnje omogočala avtomatsko komuniciranje s sistemom, katera polnilnica je prosta, usmerila vozilo na nek polnilni park, izvedla avtomatsko identifikacijo vozila s polnilno postajo in pač človeku teh dejavnosti, ki jih sedaj počne, mogoče ne bo potrebno izvajati. Mogoče je to malo futuristično, vendar smo v Elesu pilotni projekt na to temo že izvedli.«

Veliko podjetij nima infrastrukture, da bi vpeljala umetno inteligenco, je opozoril Bradeško. Nov superračunalnik v Mariboru bo na voljo ustanovam in podjetjem, v podjetju pa se raziskovalno ukvarjajo z vodenjem avtonomnih vozil. Po njegovem se je zataknilo pri dveh segmentih, polnjenju in predpisi oziroma kako bodo obravnavani taki avtomobili.