Ko imajo v prometu glavno besedo podatki

Digitalni promet ni več futurizem – je infrastruktura sodobnega življenja. Digitalne rešitve v prometu ne pomenijo le boljših aplikacij ali svetlih zaslonov ob cestah – pomenijo bolj tekoč, trajnosten, prilagodljiv in človeku prijazen promet.

Z razvojem umetne inteligence, povezljivosti 5G in predvsem zajemom, obdelavo, analizo ter razumevanjem najrazličnejših podatkov se bomo lahko v prihodnje vozili oziroma premikali bolj pametno, bolj zanesljivo in manj stresno. Sodoben promet tako ni le človeški naravi prepuščena mreža asfaltnih poti, temveč postaja pametno, prilagodljivo in podatkovno vodeno omrežje gibanja. Digitalne rešitve – od umetne inteligence in interneta stvari (IoT) do oblačnih platform in mobilnih aplikacij – ne le izboljšujejo pretok prometa, temveč preoblikujejo izkušnjo potovanja, zmanjšujejo izpuste in postavljajo temelje za trajnostno mobilnost prihodnosti.

Evropska unija je z direktivo o inteligentnih transportnih sistemih (ITS) ter strategijo za trajnostno in pametno mobilnost pripravila pravni in strateški okvir za digitalizacijo prometa, zdaj pa so na vrsti operaterji cest, mesta in ponudniki storitev, da uresničijo vizijo varnejšega, učinkovitejšega in vključujočega sistema prevoza ljudi in tovora. Ključno besedo bodo imele najrazličnejše tehnologije – od pametnih semaforjev, komunikacije med vozili in infrastrukture, do avtonomnih vozil in mobilnosti kot storitve (MaaS). Vse omenjene rešitve se že preizkušajo v več deset evropskih mestih, pod vodstvom pobud, kot so C-Roads Platform in EU-EV Alliance.

Inteligentna hrbtenica, grajena iz sistemov

Inteligentni transportni sistemi so hrbtenica digitalnega prometa – gre za povezane digitalne platforme, ki združujejo informacije iz različnih virov, kot so števci prometa, videonadzorne kamere, podatki iz pametnih vozil, vremenski podatki in (izredni) dogodki na cestah. S temi sistemi upravljavci avtocest in mestne uprave dobijo vpogled v celoten prometni tok, v realnem času obveščajo voznike prek spremenljive prometne signalizacije, usmerjajo vozila na obvoze ali preprečujejo nevarnosti na cestah. A ti sistemi uporabno vrednost za voznike in potnike lahko dostavijo le, če delujejo usklajeno in v celoti.

Poglejmo samo napredek na področju med vozniki precej nepriljubljenih semaforjev. Tradicionalni semaforji delujejo po vnaprej nastavljenih intervalih, ne glede na dejanski promet. Pametni semaforji, opremljeni s senzorji in povezani z mestnimi upravljavskimi centri, pa delujejo povsem drugače, saj se v realnem času odzivajo na gostoto prometa, nesreče ali nenadne prometne zamaške. Pri tem uporabljajo umetno inteligenco, da optimizirajo tako imenovani zeleni val za kar največje število vozil, ki se v določenem trenutku kotalijo po cestah. Pogosto so povezani tudi s sistemom javnega prometa, saj tako omogočajo prioritetni prehod avtobusov ali reševalnih vozil. Tudi v Ljubljani že poteka testna faza adaptivnega sistema, ki prilagaja semaforje glede na tok vozil, s čimer zmanjšuje zastoje na ključnih križiščih.

Veliko prostora za napredek na slovenskih cestah pa pušča prometna signalizacija. Klasične prometne znake bi bilo treba na veliko ključnih cestah po državi zamenjati z digitalnimi prikazovalniki. Ti namreč lahko prikazujejo bistveno več informacij kot le omejitve hitrosti, saj omogočajo prikaz opozoril o zastoju, nesreči, spolzki cesti, še več, naprednejše rešitve obvladajo celo zaznavanje nepravilne vožnje in podobno. Naslednji korak je prometno obveščanje v realnem času, povezano s pametnimi telefoni ali navigacijo v vozilu, kar voznikom omogoča bolj informirane odločitve in zmanjšuje verjetnost nastanka napak.

Razvita mesta in države že danes iz najrazličnejših sistemov zbrane podatke uporabljajo za optimizacijo javnega prevoza (glede na zasedenost in potrebe), načrtovanje novih prometnic ali kolesarskih poti ter predvsem simulacijo učinkov novih ukrepov (na primer zapore cest, cone z omejitvijo 30 kilometrov na uro, spremenjene avtobusne linije). Vse to nas lahko navdaja z upanjem, da promet prihodnosti ne bo le odziven, temveč načrtovan na podlagi realnih podatkov in simulacij – in ne po občutku.

Odlična domača praksa

Kako optimizirati prometne poti in hkrati izboljšati varnost v prometu, vedo tudi v Zavarovalnici Triglav, ki že več let ponuja aplikacijo DRAJV, prek katere tudi zbira ogromno podatkov o vožnjah ljudi. Zanimalo nas je, kaj so se v zavarovalnici iz teh podatkov naučili, in ali ti podatki koristijo tudi upravljavcem cestne infrastrukture ter drugim deležnikom, ki uporabljajo omenjeno aplikacijo ter DRAJV zemljevid.

Omenjeni podatki so na enostaven in pregleden način na voljo lokalnim skupnostim, različnim organizacijam na področju varne mobilnosti in navsezadnje tudi vsem voznikom. Podatki so prosto dostopni tudi za prenos na lokalne naprave za nadaljnje analize. To možnost je do zdaj uporabilo že več kot sto posameznikov iz različnih organizacij, so pojasnili v Zavarovalnici Triglav.

»Z novim orodjem na področju prometne varnosti so se nam odprle nove priložnosti, da lahko na drugačen način kot doslej rešujemo prometno varnost in različne problematike na tem področju. Interes za sodelovanje in povezovanje so že pokazali nekateri študenti in raziskovalci na fakultetah, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi po Sloveniji in šolami ter Zavodom Vozim pa s pomočjo DRAJV zemljevida ozaveščamo tudi v sklopu različnih delavnic za osnovnošolce. Ti DRAJV zemljevid uporabljajo, da raziščejo svoje poti v občini in pogledajo, kje vozniki najpogosteje prekoračujejo hitrost, iz dosedanjih izkušenj pa jih še posebej aktivirajo podatki o uporabi telefona med vožnjo na poteh, po katerih hodijo v šolo,« je povedal Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije DRAJV v Zavarovalnici Triglav.

Na osnovni šoli Preska v Medvodah so, denimo, na tehniškem dnevu iz podatkov DRAJV zemljevida izdelali plakate in opozorili na prometno najnevarnejša mesta, pri tem pa so predlagali tudi ukrepe in jih predstavili ravnatelju ter županu. Interes po uporabi podatkov so izkazali tudi upravljavci narodnih in regijskih parkov, ki so jim podatki lahko v pomoč pri boljšem načrtovanju in analiziranju potreb trajnostne mobilnosti znotraj zaščitenih območij.

Zgleden primer uporabe podatkov so tudi najrazličnejše simulacije in simulatorji. Pravijo, da Zavarovalnica Triglav v sklopu dogodkov Križišče mikromobilnosti, ki jih organizira po državi, vzpostavi mestno središče v malem, kjer raziskuje sobivanje različnih vrst mobilnosti. »To nam pomaga razumeti, zakaj in kako prihaja do situacij, ki lahko privedejo do trkov in prometnih nesreč. Pomemben del Križišča mikromobilnosti kot tudi drugih preventivnih aktivnosti na področju mobilnosti je simulator e-skiroja. Prvi simulator e-skiroja v tem delu Evrope, ki zaznava, anonimizira in analizira vedenje voznikov v različnih starostnih skupinah, omogoča vpogled v tipična vedenja, kritične točke in navade uporabnikov mikromobilnosti. Vse to na omenjenih dogodkih dopolnimo še z DRAJV zemljevidom, ki ponudi podrobnejši vpogled v prometno najnevarnejše točke v kraju,« je zaključil Kop.