Promet potrebuje zanesljivo napajanje

Električni mrki postajajo pogostejši, ko elektroenergetski sistem postaja bolj kompleksen. »Predvsem nam mrki sporočajo, da so elektroenergetska omrežja, ki jih dojemamo za samoumevna in nedotakljiva, lahko prav tako krhka in ranljiva,« pravijo v Elesu. Da bodo kos izzivom modernega časa, potrebujejo nenehne nadgradnje in posodobitve, za kar so logično potrebna finančna sredstva.

»Elektrika je namreč danes nekaj tako samoumevnega, da o njej kot posamezniki sploh ne razmišljamo. Luči gorijo, računalnik brni in pralni stroj vrti tako rekoč brez našega nenehnega posredovanja. Vse dokler elektrike nenadoma ni več. Nedavni električni mrk na Iberskem polotoku je bil zadnji brutalen opomin na to, da so energetska omrežja, ki jih dojemamo za samoumevna in nedotakljiva, ranljiva. Razkril je, da brez stabilnega elektroenergetskega sistema skoraj nič več ne deluje – od zdravstva in industrije do prometa in nenazadnje cele vrste naprav v naših domovih, pokazal nam je, da ob razpadu omrežja nastane domala nepredstavljiv kaos,« opozarjajo v Elesu.

Dodajajo, da je nedavni razpad sistema v Španiji in na Portugalskem praktičen prikaz tega, kako močno smo kot družba odvisni od nenehnega napajanja ter nenazadnje tudi opomin, da električna energija ni samoumevna dobrina, temveč rezultat vsakodnevnega truda operaterjev, njihovih strokovnjakov, ki so odgovorni za nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema. »Naš cilj je jasen in preprost: nemotena oskrba z električno energijo. Ne glede na spremembe in izzive, s katerimi smo se že in se še bomo soočili, morajo luči ostati prižgane. V vsakem domu, vsakem mestu in vsaki tovarni,« pravijo.

Tektonske spremembe na vseh tehnoloških področjih, ki na pragu tretjega tisočletja na novo rišejo obris sodobnega sveta, hkrati narekujejo tudi ustroj elektroenergetskih sistemov; od implementacije nepredvidljivih obnovljivih virov energije v sistem do toplotnih črpalk in električne mobilnosti. »Da bi se družba resnično lahko povsem elektrificirala in postala nizkoogljična, bodo ključne okrepitve, nadgradnje, prilagoditve in modernizacije elektroenergetskega omrežja. Zeleni prehod bo obstal ali padel na omrežju, tako v svetu, Evropi kot v Sloveniji,« opozarjajo.

Družba Eles, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, je zato pripravila Razvojni načrt prenosnega sistema za obdobje 2025-2034 in Razvojni načrt distribucijskega sistema za obdobje 2025-2034. V tem obdobju nameravajo v razvoj in investicije v prenosno omrežje vložiti 1,2 milijarde evrov.

Z umetno inteligenco previdno

Vpeljave in uporabe umetne inteligence v posamezne segmente kritične infrastrukture se je ob tem treba lotevati tako kot denimo spreminjanja ustave: s tresočo roko. »Treba je razumeti posledice, ki jih nenadzorovana, netransparetna ali neregulirana uporaba lahko povzroči, predvsem pa se zavedati, da z odpiranjem vrat umetni inteligenci v poslovnem svetu po eni strani olajšujemo in optimiziramo delo zaposlenim, po drugi strani pa s tem hkrati do neke mere tudi prepuščamo upravljanje in nadzor izvajanja procesov tehnologiji. Zaenkrat razvoj še ni na fazi, da bi umetni inteligenci prepuščali samostojno upravljanje ključnih infrastrukturnih sistemov katerekoli suverene države, saj trenutno to še vedno predstavlja preveliko tveganje,« opozarjajo v Elesu.

Brez elektrike se sodobno življenje ustavi, to so pokazali tudi obsežni mrki v zadnjem času, na srečo ne pri nas. FOTO: Leon Vidic/Delo

Vodenje elektro energetskega omrežja sicer vedno bolj temelji na digitalnih tehnologijah in podatkih. S tem se ob vseh infrastrukturnih tveganjih delovanja kritične infrastrukture in bistvenih storitev dodatno soočajo še s tveganji glede kibernetske varnosti. Prav kibernetski varnosti in razvoju storitev za kibernetsko zaščito in nadzor dogodkov v kibernetskem prostoru zato v Elesu namenjajo posebno pozornost.

Tudi v Elesu sicer že uporabljajo določene orodja, ki lahko pomagajo pri vsakdanjem delu, pa naj gre za generativne modele umetne inteligence, uporabo obogatene in virtualne resničnosti za vzdrževanje ali dela na terenu, izdelavo digitalnih dvojčkov, s katerimi lahko lažje in hitreje sprejemajo določene odločitve ter modele, s pomočjo katerih lahko bistveno hitreje in natančneje obdelajo velike količine, tudi nestrukturiranih podatkov in odkrijejo anomalije v podatkih ali dogodkih, ki jih spremljajo v nadzornih sistemih.

Nadomeščanje manjka kadrov

Omeniti velja tudi uvajanje umetne inteligence v delovanje varnostno operativnega centra (VOC) slovenske elektroenergetike – gre za enega od Elesovih načrtovanih projektov, z razpisom EU so izkoristili še dodatno financiranje in širšo vključenost deležnikov. V projekt so vključena vsa elektro distribucijska podjetja, URSIV, SI-CERT, Telekom Slovenije in drugi. Projekt je namenjen izboljševanju operativnih zmogljivosti varnostno operativnega centra slovenske elektro energetike na nacionalni in čezmejni ravni.

Ob že delujočih storitvah v delovanju varnostno-operativnega centra Eles, z uvedbo umetne inteligence še izboljšujejo zmogljivost in učinkovitost pri predvidevanju, zaznavanju in nevtraliziranju kibernetskih groženj v celotnem kibernetskem prostoru izvajalcev bistvenih energetskih storitev za prenos in distribucijo električne energije. S tem povečujejo učinkovitost odzivanja in odločanja ter v veliki meri nadomeščajo stalni kadrovski in kompetenčni primanjkljaj.