Slovenija postaja farmacevtski center Evrope

V tokratni epizodi podkasta Tehnološki velikani gostimo dva moža, ki sta v samem središču preobrazbe, ki Slovenijo postavlja na svetovni zemljevid biotehnologije. Z nami sta Dominik Gaser, globalni vodja znanstvene pisarne za biološka zdravila ter celične in genska terapije pri Novartisu, ki sooblikuje vizijo enega največjih farmacevtskih podjetij na svetu, in Jure Vajs, vodja strateških programov v Leku ter podpredsednik ključne iniciative Biotech Hills, ki te vizije pomaga uresničevati na domačih tleh. Z njima razkrivamo, zakaj je Slovenija postala vroča točka za milijardne investicije in kako umetna inteligenca za vedno spreminja razvoj zdravil.

Morda se na prvi pogled ne zdi očitno, a panoga, ki tiho prispeva kar šest odstotkov k celotnemu slovenskemu bruto domačemu proizvodu in neposredno ali posredno zagotavlja delo za skoraj 50.000 ljudi, doživlja prelomne trenutke. V zadnjih petih letih je slovenska farmacevtska industrija povečala svoj izvoz za kar 40 odstotkov. Ta gospodarski velikan zdaj stopa iz sence z naložbami, ki jih je nemogoče spregledati in ki Slovenijo postavljajo na zemljevid kot novo evropsko biotehnološko vozlišče.

Evropa je zamudila vlak, državljani želijo hitre rešitve

Gosta v tokratni epizodi podkasta Tehnološki velikani sta Dominik Gaser in Jure Vajs. FOTO: Luka Maček

Vidni znaki te preobrazbe rastejo po vsej državi: v Mengšu se gradi najsodobnejši biotehnološki center, v Ljubljani nastaja ključen obrat za proizvodnjo aseptičnih izdelkov in najsodobnejši center za razvoj podobnih bioloških zdravil, v Lendavi pa se dviga visokotehnološka tovarna za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. To niso zgolj gradbišča; so temelji za prihodnost, zgrajeni na zaupanju v slovensko znanje, stabilnost in delovno etiko.

Vidni znaki te preobrazbe rastejo po vsej državi: v Mengšu se gradi najsodobnejši biotehnološki center, v Ljubljani nastaja ključen obrat za proizvodnjo aseptičnih izdelkov in najsodobnejši center za razvoj podobnih bioloških zdravil, v Lendavi pa se dviga visokotehnološka tovarna za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila.

Zakaj prav tukaj?

Kaj je tisto, kar je prepričalo največje svetovne igralce, da so svoj strateški kompas usmerili proti Sloveniji? Po besedah Vajsa je odgovor v edinstveni kombinaciji dejavnikov. »Slovenija je postala zanimiva zaradi visoko izobraženega kadra, politične stabilnosti in dolgoletne industrijske tradicije.« Ob tem izpostavlja tudi varno geografsko lego in stabilno regulatorno okolje.

Dominik Gaser in Jure Vajs. FOTO: Luka Maček

A ključno je, da se ta tradicija danes aktivno nadgrajuje. »Z iniciativo Biotech Hills ustvarjamo ekosistem, ki ni le klasičen tehnološki park, temveč inkubator prihodnje biotehnologije,« pojasnjuje Vajs. Cilj je povezati vse deležnike – od akademskih institucij in raziskovalnih inštitutov do industrije – v mrežo, ki spodbuja sodelovanje in inovacije.

Dve plati iste industrije

Da bi razumeli dinamiko teh investicij, je treba poznati strateško delitev znotraj industrije. Po oddelitvi Sandoza leta 2023 se je Novartis osredotočil izključno na razvoj inovativnih zdravil, medtem ko Sandoz nadaljuje pot generičnih in podobno bioloških zdravil.

Razlika je ključna. Povedano preprosto: inovativna zdravila so pionirske odprave v neznano, ki zahtevajo leta (pogosto več kot desetletje) tveganih raziskav in milijardne vložke za odkritje povsem novih načinov zdravljenja. Generična in podobna biološka zdravila pa nastopijo, ko patentna zaščita inovativnega zdravila poteče. Njihova vloga je neprecenljiva, saj omogočajo, da preverjene in varne terapije postanejo cenovno dostopne vsem, s čimer prinašajo ogromne prihranke zdravstvenim sistemom in širijo dostopnost zdravljenja. Slovenija je tako postala dom obeh ključnih stebrov sodobne farmacije.

Zakaj antivirusni programi ne delujejo?

Manj epruvet, več podatkov

Sodobni razvoj zdravil je neločljivo povezan z digitalizacijo. Dominik Gaser, vodja globalnega znanstvenega urada pri Novartisu, poudarja, da danes »brez podatkov in digitalnih orodij ni več mogoče razvijati zdravil.«

Dominik Gaser, globalni vodja znanstvene pisarne za biološka zdravila ter celične in genska terapije pri Novartisu, ki sooblikuje vizijo enega največjih farmacevtskih podjetij na svetu. FOTO: Luka Maček

Umetna inteligenca, ki prebira milijone znanstvenih člankov, digitalni dvojčki, ki simulirajo biološke procese, in avtomatizirani laboratoriji niso več prihodnost, ampak sedanjost. Ta pristop drastično zmanjša število potrebnih fizičnih poskusov, pospeši razvoj in zniža stroške, kar na koncu pomeni hitrejši dostop do novih terapij za bolnike.

Od študenta do velikana

Uspeh pa ne sloni le na velikanih, kot sta Lek in Novartis. Ključno vlogo igra celoten ekosistem, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), ki so pogosto vir prebojnih inovacij in agilnosti. Biotech Hills aktivno spodbuja sodelovanje med njimi in velikimi sistemi ter jim pomaga pri dostopu do globalnih trgov.

Temelj vsega pa so ljudje. »Iščemo znanstvenike, ki razumejo digitalizacijo, in inženirje, ki poznajo regulativo zdravil,« pravi Vajs. Slovenski izobraževalni sistem s svojo tradicijo vajeništva, študentskega dela in obveznih praks ponuja dobro osnovo, a sodelovanje med industrijo in akademskim svetom se mora še okrepiti, da bo Slovenija lahko vzgojila dovolj kadrov za prihodnost.

Jure Vajs, vodja strateških programov v Leku ter podpredsednik ključne iniciative Biotech Hills, ki te vizije pomaga uresničevati na domačih tleh. FOTO: Luka Maček

Slovenci, ki iz ozadja krojijo usodo svetovnih stavnic

Na koncu se vse niti povežejo. Investicije v farmacevtsko industrijo niso le gospodarska nuja; so naložba v zdravstveno suverenost in odpornost družbe, kar je pandemija boleče dokazala. S prepletom znanja, tehnologije in strateškega vodenja Slovenija ne postaja le pomemben gospodarski igralec, ampak laboratorij prihodnosti za vso Evropo.