»Danes imaš delo, če si velik«

Brezovica pri Ljubljani - Družba MI Elektronika iz Brezovice, ki opremlja tiskana vezja s komponentami, je v letu 2018 prihodke povečala za tretjino, na 6,3 milijona evrov. Čisti dobiček je zrasel z 0,6 milijona evrov v letu 2017 na slab milijon evrov, pravi ustanovitelj in nekdanji direktor podjetja, sedaj pa prokurist Ignac Mertik, ki je direktorsko mesto lani jeseni prepustil hčerki Sonji Rastoder.

Omenjeno podjetje je bilo tudi eno izmed desetih lani nominiranih podjetij za Delovo podjetniško zvezdo. Da je bila nominacija upravičena, saj iščemo podjetja prihodnosti, dokazujejo tudi s svojim nadaljnjim poslovanjem, saj so v zadnjih štirih letih prihodke povečali za 233 odstotkov, iz 2,7 milijona na 6,3 milijona evrov. Posredno izvoz njihovih izdelkov prek visokotehnoloških kupcev dosega skoraj 90 odstotkov, največ, kar 60 odstotkov izvozijo v Južno Korejo in na Kitajsko, 30 odstotkov izvozijo v ZDA in 10 odstotkov v Evropo.

Odprti za izobraževanje mladih

Obenem so povečali tudi število zaposlenih iz lanskih 40 na letošnjih 46, še leta 2014 pa jih je bilo le 27 zaposlenih. Kot poudarja Mertik, redno na prakso jemljejo tudi študente, ki prihajajo k njim tako iz fakultete kot tudi iz Vegove in Litostrojske srednje šole – in tiste dobre obdržijo in jim tudi ponudijo službo. Kar nekaj študentov je pri njih naredilo tudi diplomske naloge. Tehnični direktor Tomaž Zorko pa dodaja, da so zelo odprti za izobraževanje mladih, tako imajo na primer sedaj že drugo leto na izmenjavi preko Erasmusa dva študenta iz Španije. »S tehničnimi kadri nimamo problemov, saj tehničnega človeka ali za razvoj dobiš. Trenutno iščemo komercialiste, ti morajo biti po duši prodajalci, tega se težko priučiš,« pa dodaja direktorica Sonja Rastoder.

Velike investicije

MI elektronika je ponudnik storitev elektronske proizvodnje, med največjimi v Sloveniji, po zahtevnosti pa med vodilnimi, saj kot pravi direktorica podjetja Sonja Rastoder, delajo za medicino, letalstvo, vojsko, računalnike, varilno tehniko. Delajo zahtevna vezja, kjer niso pomembni samo brezhibno delovanje, temveč tudi videz in natančnost dimenzij.



Da lahko kupcem zagotavljajo kakovostne in hitre dobave, so lani najprej investirali v novo SMT linijo 700.000 evrov, od tega je bilo le 200.000 evrov kratkoročnega kredita. In kot pravi Ignac Mertik, lahko s to linijo položijo kar 85.000 komponent na uro – za primerjavo: njihova prva linija je delala 15.000 komponent na uro, druga linija 35.000 komponent, tretja linija že 45.000 komponent na uro in to je razlika. Tomaž Zorko pa dodaja, da je pri najnovejši liniji viden velik tehnološki napredek, obenem pa pomeni tudi podvojitev kapacitet v proizvodnji.

Poleg tega so lani investirali še 300.000 evrov v novo linijo za lakiranje tiskanih vezij, letos pa še v novo postajo za proizvodnjo dušika. »Če hočemo kvalitetno delati in imeti kvalitetne spoje, delamo v dušikovi atmosferi. Ta dušik smo prej kupovali, sedaj ga pa delamo sami, saj imamo že veliko porabo zaradi novih, večjih strojev,« pravi tehnični direktor. Sicer delajo le enoizmensko, ob večjih naročilih pa se poslužujemo nadurnega dela ob večjih naročilih.

Zaradi prostorske stiske želje za nov objekt

Na vprašanje, kaj vidijo kot največje tveganje v letošnjem letu, pa direktorica poudarja, da so zadovoljni z letošnjo rastjo v prvem kvartalu, ki je med 25 in 30 odstotki glede na lani. »Največje tveganje je to, da moraš zagotavljati kakovost, poleg tega je zelo močen pritisk na cene - če ne dosegaš dobre cene, se kupci zelo hitro obrnejo kam drugam. Pazljivi moramo biti, da je zagotovljena kakovost in da cene ostanejo na dosti podobnem nivoju kot smo jih imeli doslej,« pravi direktorica Sonja Rastoder.



Ob tem tehnični direktor dodaja, da imajo zanemarljiv kalo pri izdelkih, pri velikih serijah je le nekaj kosov na milijon. »Več si tudi ne smemo privoščiti. Kupec hoče dobiti delujoč izdelek in tisto, kar nam v proizvodnji ne uspe, zavržemo in predstavlja naš strošek.« In dodaja, da so vsi njihovi procesi digitalizirani, povezava z zalogo materiala je elektronska, zato se takoj ve, kdaj bo kaj zmanjkalo.

Ker se jim naročila konstantno povečujejo, bodo po besedah prokurista morali drugo leto razmišljati o novi liniji in s tem posledično o novem objektu, ker že imajo prostorsko stisko. »Razmišljamo, da bi šli v nakup parcele in v nov poslovni objekt, ki bi bil vsaj trikrat večji od sedanjega, ki meri 1600 m2,« pravi direktorica. S tem bi se dolgoročno povečalo tudi število zaposlenih, na približno 200.

»Danes imaš delo, če si velik. Če si majhen, ga nimaš. Če bi mi imeli zaposlenih 10-15 ljudi, ne bi dobili kupcev, ker ne bi bili sigurni v nas,« pravi Mertik. Direktorica pa dodaja, da čim večji si, tem večjo sigurnost imajo kupci. »Če imaš samo eno linijo, težko dobiš pri kakšnemu resnemu kupcu posel, ker vsak hoče, da imaš vsaj eno rezervo, da ne bi ostal brez dobave, saj se dogajajo tudi okvare na strojih.«



Sicer pa v podjetju pogrešajo evropska sredstva pri investicijah, saj sedaj za te namene ni več sredstev, ampak samo še za digitalizacijo poslovanja, pa za raziskave. »Naš razvoj je nova linija - pri nas bi bila investicija, da bi še močnejšo linijo lahko kupili, če bi dobili evropska sredstva.«
 

Nagrada ustvarjalci za stoletja

Letos so prejeli tudi nagrado ustvarjalci za stoletja, ki ga podeljuje mednarodni gospodarski forum Perspektive s 1178 člani v devetih državah jugovzhodne in zahodne Evrope. COTRUGLI Business School je podjetje MI Elektronika prepoznala kot eno izmed najboljših podjetij južne in vzhodne Evrope na področju idej, inovacij in investicij v podjetništvu 2019. Letos je bilo za nagrado, ustanovljeno leta 2013, v sedmih kategorijah predlaganih kar 411 kandidatov iz Avstrije, Slovenije, Črne gore, Hrvaške, Italije, Norveške in Srbije. Mednarodni odbor je izbral in nagradil 56 najboljših iz šestih držav, priznanja pa so prejeli marca na slovesnosti v Dubrovniku.